.

Po dežju na Gorah! :)

2011-08-18T15:03:00.002+02:00

LP, Tine

.

2010-11-30T11:20:00.003+01:00

2010-06-21T20:23:00.002+02:00

Zanimivo!?

Gijon

2010-05-12T17:15:00.003+02:00

Ok, resnica je bila nekje vmes. Sel do La Isle, vendar je bilo naslednji dan preslabo vreme za polezavanje na plazi, zato sem si raje nadel pelerino in odkolesari do Gijona. Res lepo mestu, z urejenim centrom in dolgo pesceno plazo. Nastanil sem se v bungalovih 2 km iz centra, kjer imajo za romarje brezplacno. Normalno je samo za en dan, vendar ker sem danes na recepciji povedal da sem koncal z mojim caminom in da grem jutri z busom v Madrid, mi je receptor dovolil ostati se en dan. Danes sem vec ali manj polazeval v bungalovu, saj je tudi sem prislo res slabo vreme, tako da se bo malce lazje posloviti od "camina". Moram reci da sem se po 8 dneh vsakodnevnega poganjanja pedal, kar navadil tega ritma in sem danes kar malce siten, ker nism ze cel dan naredil niti km z mojim jeklenim konjickom. Vsekakor pa sem vesel da sem se zato odlocil in bi z uzitkom nadaljeval ali sel se enkrat. Sploh zdaj, ko sem ze dobil toliko kondicije da na biciklu res uzivam. Drugace pa je morda pes celo bolje, sej lahko hodis po takih poteh, kjer z biciklom ne mores, poleg tega pa imas vec casa za premislejvanje, kar je tudi eden izmed namenov "camina". Vsekakor priporocam "camino" vsem. Saj se tu po parih dneh resnicno izklopis iz svojega zivljenja iz zadihas precej bolj sprosceno. Tudi s financnega vidika je zelo ugodno, saj sem tu normalno za prenocisce placeval od 4-6 eur (moras imeti potrdilo, v katerem zbiras zige od krajev kjer si spal, dobis pa ga v kraju kjer zacnes svojo pot - ni nujno da v Irunu, lahko tudi nekje vmes). Res je da spis v prenociscih s skupnimi lezisci, z majhnimi kuhinjami in preprostimi kopalnicami, vendar se ti po celodnevni hoji oz. kolesarjenju vse to zdi kot hotel s petimi zvedicami. Vecerja, topel tus in postelja - nasmeh do uh in z mislimi dalec od skrbi:)

Llanes

2010-05-10T13:44:00.003+02:00

OK, najpej se opravicujem za tiste stavke brez vejic v prejsnem postu. Ampak ta ne bo dosti boljsi..mi je ravnokar rekla cistilka v hostlu da imam samo se 10 min ker zapira.

Zjutraj sem bil v strasanski dilemi...

Ali vzeti pot pod noge oz. pod kolo se malo pomatrati in vsak dan po nacijonalni cesti narediti se sto km in prispeti v Santiago v treh-stirih dneh? (Dejc pride v Madrid trinajstega in ker sva se zmenila da greva tja skupaj, bi bilo dobro ce sem tam tudi jaz:)

Ali si vzeti to pot na izi, se zjutraj odpraviti v center tega lepega mesteca? Pogovoriti s trgovko v mesnici, ki ti da knjigo v dar...se povzpeti na bliznji hrib in uzivati v jutranjem soncu in razledu nad mestom...se z ipodom v zepu in slusalkami na glavi sprehajati do bliznje sladoledarne, pogledati v pristanisce kaj so ribici dobrega nalovili... se nato popoldne odpraviti s kolesom po stranskih poteh v 50 km oddaljeno obmorsko vasico La Isla in tam izlezavati kaksen dan, prebirati knjigo Kavelj 22 na plazi, nato pocasi naprej do Gijona in od tam z busom v Madrid??

Moram odgovoriti kako sem se odlocil?:)

El Camino!

2010-05-07T10:49:00.004+02:00

ETAPE

Se vedno nic slik, ura je enajst in zadni cas de se spravim naprej. Ko sem gledal za pot naprej sem na netu dobil stran z etapami. Jaz sem si prej pomagal z letaki, ki so mi jih na startu dali za vsako etapa, vendar sem imel jih imel samo za po Baskiji, od Portugalete dalje se bom pac mogel znajti drugace. Na liknu lahko vidite, kako priblizno je zgledala moja pot. Do zdaj grem vec ali manj tako kot je tukaj. Po dve etapi na dan. Odvisno od tezavnosti. Gre pocasneje kot sem mislil, ker so ene poti bolj ali manj samo za pes, tako da sem vcasih kolo bolj nosil kot se peljal na njemu in nisem bil dosti hitrejsi od pescev. Vendar se je skoraj vedno izplacalo, najveckrat s kaksnim cudovitim razgledom nad atlantikom. Zdaj vedno premislim, ce grem okoli po cesti ali se zazenem v kaksno bulo:) Odvisno od razpolozenja, ponavadi je tako da sem zjutraj se za fore in se potikam po grmovju s postanki po pol ure in fotkicem v roki, ko pa gre dan proti koncu pa samo iscem najlazjo pot do prenocisca:) Vceraj sem bil ob petih ze v hostlu v Bilbau, tako da sem imel dovolj casa da sem sel v center na eno fino vecerjo in se malo spocil. Mislim da imam danes pred sabo precej polozno pot sesdesetih kilometrov, kar bo prav fino tako za relaksacijo. Prejsne dni sem vedno speljal ene 3 vzpone ranga zale...oz. krajse ranga staje oz. se krajse ranga z biciklom-po-trim-stezi-okoli-potocka. Vglavnem ni da ni:) Pot je zanimiva enkrat si na pesceni plazi cez pet km pa ze v hribih na planoti kot je Vojsko. Pokrajna na hribovitih predelih je zelo podobna Sloveniji tako da ni sledi o domotozju:)hehe

Se vcerajsni utrinek: Ko sem se spuscal po klancu v Bilbao sem cekiral na zemljevidu ce grem prav, nakar se zraven ustavita dva kepsa in me pobarata ce sem se zgubil. Ko sem jima rekel da samo preverjam za pot, sta mi dala zemljevid mesta (pokazala sta mi hostel, znameniti muzej Guggenheim ter stadion Atletica iz Bilbava) in rekla naj vozim za njima, da me bosta pripeljala v center. Tako smo sli 50km/h po spustu do centra. Ce sta mi usla, sta se ustavila ob kraju ceste z utripajocimi lucmi, tako da so ostali v avtih mislili da jih ustavljajo in so posatali zmedeni:) Keps-sofer je dal samo roko ven in jim mahal naj grejo naprej. Uglavnem - imel sem varno spremstvo do centra. Ko smo se na semaforjih ustavili je odprl okno in smo se pogovarjali. Rekel mi je da on tudi kolesari in da je lani sel na turo po Pirenejih in da je hotel nerediti isti turo kot jaz pa ni imel casa. Tudi drugace so ljudje res zelo prijazni. Ko me vidijo tako natovorjenega, ko vozim po magistralkah mi trobijo navijaske melodije, pozdravljajo in ogovarjajo. Poslovimo pa se vedno z besedami "Buen Camino" ali srecno pot...s temi besedami se pozdravljamo romarji. V teh treh dneh lahko recem, da sem imel samo dobre izkusnje. Naj omenim se patra v samosatnu, kjer sem spal prejsno noc. Ta samostan ze od nekdaj sprejema romarje, kjer dobis posteljo, vecerjo, zajtrk, topel tus; vse za ceno prostovoljega prispevka in vzdusje med romarji je res pristno in domace. Ce ne bi dozivel, ne bi verjel da kaj takega se obstaja v tem casu.

Pues...tengo que ir!:) Hasta luego!

Proti Irunu...

2010-05-03T09:46:00.000+02:00

Ole, ole! Kdor čaka dočaka!:) En lep pozdrav s poti proti Irunu, Baskija. Vse skupaj se je malce zavleklo, ampak glede na to, da še v petek popoldne nisem vedel, če bom sploh dobil prevoz do štartnega mesta mojega El Camina sem lahko več kot zadovoljen. Ker je bila zaradi praznikov v Franciji zapora, smo vsi "kamijonarji" stali 2 dni na počivališču tik pred francosko mejo, blizu Monaka. Tu sem spoznal par Slovencev, med drugimi tudi Robija, ki pelje robo v Bilbao. Ker je Goran (prvi šofer) šel samo do Barcelone, in bi potem moral do Iruna z vlakom, sem se zmenil z Robijem da lahko grem z njim, ki me bo pustil v torek zjutraj v Irunu, od kjer bom štartal mojo novo dogodivščino:) Drugače pa lohko povem, da sta mi tudi ta dva dni na počivališču minila hitro. Sicer ne vem kako bi se veselil te zapore, če bi to delo opravljal že par desetletji, tako kot to počnejo nekateri od teh šoferjev, ampak tako za prvič je bilo prav fajn. Vsi so me dobro sprejeli, še posebej slovenca Robi in Ivan, ter najbolj slovenski Hrvat Ivek Harley:) Včeraj smo šli do najbližjega mesta, ki je peš oddaljen slabe pol ure. Ventimiglia - staro obmorsko meseto, sicer se verjetno ne more primerjati z lepotami Monte Carla ampak je bilo super "tku de si človk mal noge pretegne alkubisereklo" Ko smo prišli nazaj smo si skuhali makarone, (drugič zapored s tuno in trikotnim merkatorjevim sirčkom) potem pa sva si po večernem tuširanju z Robijem privoščila tri filme zapored...no pri zadnjem - Zohanu sem zaspal. Ko sem se sredi noči zbudil, sva bila že na poti. Vse skupaj je prav super. Ležati udobno v kamijonu na zgornjem pogradu, gledati kako bele sredinske cestne črte izginjajo pod kabino kamijona, poslušati Doorse ki po radiju prepevajo o jezdecih v nevihti in obenem opazoviti majhne zamegljene lučke (bil sem brez leč) francoskih obmorskih mesti, ki se počasi premikajo mimo po obzorju. Neprecenljivo...sploh če se, tako kot jaz počutiš še bolj neobremenjeno, ker sem tik pred potovanjem odvrgel eno veliko skalo, ki se imenuje diploma. Jiiiihhhaaaa...gasamadrasa...do Iruna in še dlje:)

Post Nr. 57

2009-11-28T00:20:00.003+01:00

Analogna fotografija

2009-03-28T14:23:00.005+01:00

...kaj je to za ena žvav?? To je fotografija ki je ustvarjena s progresivnim spreminjanjem slikovnega medija, navadno temelji na kemičnem procesu (fotografski film). Večino časa od kar fotografija obstaja je bila to prevladajoča tehnika, nedavno pa je to tehniko skoraj povsem zamenjala digitalna fotografija. (vir:Wiki)

In zakaj bi se kdorkoli ukvarjal s to zadevo, če pa je že šla mimo je manj "sposobna" in je poleg vsega v končni fazi celo dražja. hmmm...v mojem primeru sem se odločil zato ker mi je moj stari Canon S1 crknil in je imel oče še vedno nekje 40-letno vzhodnonemško PRAKTICO, ki še vedno deluje brezhibno. Edini problem je bil da ta stara zadeva ni imela svetlomirja, za kar je poskrbel Fajfk, ki mi je posodil nekega ruskega (ustno izročilo pravi da je še izpred druge svetovne vojne). No ko sem imel pri sebi vso potrebno opremo sem šel po ČB film v fotografski studijo. Ko sem prodajalcu razložil o moji nameri da bom slikal analogno in da bi se celo rad navadil razvijati, me je pogledal malce čudno in me poizkušal od tega celo odvrniti. Očitno sem izgledal čisti amater saj mi je rekel da je to bolj za prestižno fotografijo. No jaz se nisem dal preveč motiti in sem ta film vseeno nabavil.

Starejši fotografi oz. tisti, ki ste sami kdaj slikali na film boste vedeli o čem govorim, če povem da je tako slikanje povsem nekaj drugega. Nič brezveznega flikanja in brezpotrebnega testiranja. Imaš 36 posnetkov in nobeden ni prav zastonj. Če smo bolj natančni je vsak vreden skoraj 60 centov. Zato vsakič ko zagledaš zanimiv motiv, se najprej umiriš in pogledaš s katere strani bi posnetek naredil, preštudiraš zanimivo kompozicijo. Nastaviš vse potrebne parametre, vključno s fokusom (ta fotkič nima avtofokusa), včasih je potrebno počakati da se sonce pojavi iznad oblakov (zaradi primerne svetlobe), naviješ film za en posnetek naprej (zvok: "prhhhhsk") in potem pritisneš sprožilec, mehanizem se sproži in stara praktica izreče tisti značilni "klik"...ampak tu se stvar šele dobro začne. Nato cel teden... ali dva, ali tri premlevaš in razmišljaš če so bli parametri pravilni ali bo fotka presvetla, je bila kompozicija na mestu. In najraje bi vse poslikal in razvil da bi čimprej videl rezultate, a kaj ko stvar ni poceni in hočeš nočeš čakaš, da v miru poslikaš cel film.

Najlepše pa je seveda ko se stvar po vsem tem času razvije in ti nekatere fotke uspejo prav tako kot si si želel. Ko jih držiš v roki in jih lahko pokažeš ali pokloniš osebam, ki so prav tako kot ti čakali, da jih končno že razviješ. No moram priznati da je bilo tokrat tudi precej takih, ki so bile čisto mimo. Poleg tega pa sem pozabil, da je potrebno film na roko še previti nazaj v kaseto predno odpreš pokrov in tako sem zgubil še dodatnih 8 slik. Na koncu je nastalo 11 slik, ki so se mi zdele vredne da jih razvijem.

Bistvo tega pisarjenja pa je, da ko sem se pred kratkim spet lotil te analogne fotografije, sem se nekako spomnil kaj me je na prvem mestu že kot 10 letnega mulca sploh tako zelo privlačilo pri fotografiji. In vsekakor bi prav vsakemu novodobnemu fotografu priporočil izlet v to pozabljeno tehniko, saj mislim da je tudi pri digitalni fotografiji potrebno imeti kanček analognega razmišlanja.

Če me sedaj vprašate, če bom ostal pri analogni, ali bom dovolj entuziasta ali upornika ali kogakoli že, je odgovor na dlani. Seveda ne. Se ne splača! Čakam da našparam za en boljši digitalc in si ga nabavim. Sigurno pa bom še nabavil film, ga vstavil v praktico in ob priliki pritisnil na sprožilec. "klik"

Slike sem v eni izmed fotokopirnic celo skeniral v ta namen da bi jih prilimal sem gor. Delo so slabo opravili in sedaj je še iz tistih, ki so bile drugače dobre, nastalo digitalno skropucalo, tako da jih bom dal gor drugič ko dobim nazaj kabel od svojega skenerja. Ali pa jih sploh ne bom. Pa naj analogno ostane analogno:))

Project: Kitchen 2008

2009-02-15T19:22:00.001+01:00

Tinton

2008-12-19T13:28:00.002+01:00

Verjetno vas še ne ve prav dosti, da imam nov vzdevek. To je prav poseben vzdevek, saj je "rezerviran" samo za eno osebo. Kdo bi bil to? Jah kdo drug kot naš Enej:)

Vse kar je prow...

2008-12-03T13:04:00.004+01:00

...je prow! In nekaj bo treba naredit! Se opravičujem vsem zvestim bralcem mojega bloga, ki še vedno niste obupali nad mano. In če si mislite: "Ko je bil v Španiji in je imel domotožje smo bli dobri, zdaj mu je pa malo mar za nas", vam prav nič ne zamerim, ampak dejstvo je da temu ni tako. Prav rad bi kdaj pa kdaj še delil z vami. Resnica pa je da sem vedno na blogu pisal le o utrinkih z mojega življenja in da je zadnje čase moje življene sila dolgočasno in prav nič podobno lanskemu. Žal. Edino kar je bilo zanimivega je bil še en boleč poraz pri matematiki, ampak gremo optimistično naprej. Je že tako da bo treba kjub vsemu stisniti zobe in se zdaj najprej spopasti z dolgočasnimi izpiti , da bomo lahko spet vžgali kakšno tapravo akcijo. Poleg vsega mi je pa ta vikend odpovedal še moj stari fotoaparat Canon S1:( Držte se in se beremo!

Stari dobri cajti!

2008-10-19T01:54:00.002+02:00

Danes mi je poslal mail Marjan, moj bivši cimer iz srednješolskih časov in me presenetil z že pozabljeno risbico, ki smo jo na hitro ustvarili med odmorom med učnimi urami. Stvaritev je karseda preprosta in je izdelana v MS paintu, toda zame je lep spomin na te brezskrbne dni v domu Tabor. In ker zadnje čase bolj poredko kaj objavim, sem se odločil ta spomin deliti z vami.

Na slikci se vidi da je leta 2001 South park pridobival na popularnosti tudi v domu Tabor.

...v letu 2007

2008-10-03T00:03:00.011+02:00

Če ob tej pozni oz. zgodnji uri pogledam na datum v kotu monitorja, si ne morem kaj da me ne bi spomini odnesli leto dni nazaj, ko sva se s kolegom Janijem dobila na postaji v Barceloni. Jaz sem čakal na bus za Valencijo, kjer se mi je začenjalo erasmus študijsko leto, on pa mi je prišel delati družbo. In prav dobro se spominjam kako sem mu takrat zavidal njegov položaj. Takrat je bil on tam že mesec dni in je že poznal vse bljižnice v Barci, jaz pa sem ves presran čakal na bus da me odpelje do Valencije, kjer se bom sam spopadal z novim mestom v novi državi. No, ampak kot ponavadi ni bilo tako slabo kot sem se bal. Konec koncev je tudi Španija država kot vse druge in Valencija mesto kot mesto, z ljudmi ki imajo radi isto kot mi. Tako sem se z malce začetne sreče hitro ustalil in užival erasmus življenje v vsej svoji polnosti celih 6 mesecev.

Da pa ne bom spet zašel v Španijo, bom raje dodal nekaj slikic s prejšnega tedna ko me je obiskal nemški prijatelj Tobias, ki sva se spoznala prav tam. V enem tednu smo obiskali verjetno več krajev v Sloveniji kot jih povprečni Slovenec v enem letu. Izleta iz osnovne šole, kot sta blejski Vindgar in Škocijanske jame sta že zdavnaj zdrsnila v pozabo, da ne govorim o idrijskem rudniku živega srebra Antonijev rov, tako da je bilo tudi meni v veselje na novo odkrivati naše turistične bisere. V dveh dnevih v Idriji sva si poleg znamenitosti vzela čas še za spoznavanje običajnega življenja mladih v Idriji. Lenka nas je povabila za privatni pizzažur, Anita nam je pripravila slastne žlikrofe v smetanovi omaki, moja klapa pa je poskrbela da je bilo vzušje kar se da avtentično.:) Hvala vsem.

Če ste tudi vi bili nazadnje v Škocijanskih jamah v šestem razredu osnovne šole vam izlet toplo priporočam (baje da so najlepše po obilnem deževju). Tobias je bil navdušen tudi nad kolesarskim spustom z Vojskega, nad vzponom pa malce manj. Da pa ne bi samo pohajkovali smo v Halozah pri Ptuju zavihali rokave in pomagali Janezovem kolegu pri pridelovanju žlahtne kaplice.

I feel Slovenija oz. po naše.... Slovenija je čisti zakon!

Brata Kötter in Janze v Piranu

Relaksacija na Bledu

Blejski Vindgar

Trgatev v Halozah

Flashback: Carigrad

2008-08-25T23:23:00.003+02:00

Ker sem si šele pred dnevi vzel čas da sem prebral post od prijateljice Simone, ki bi mu upravičeno lahko rekli kar reportaža, vam posredujem njen link in vas povabim da si ga preberete. Carigrad oz. Istanbula (kakor vam je ljubše) je zanimivo moderno evropsko mesto in si vsekakor zasluži, da se o njem pove kaj več. Takrat tam nisem imel časa, zato sem vesel da ga je Simona v tem času predstavila skozi njene oči, tako sem si ga lahko "sposodil". Priporočam tudi ogled videa v postu ker je res hud in lepo prikaže živahnost mesta. Hvala Simona

Olympos, Antalya, Pamukkale, Selçuk (Efes); Carigrad

2008-08-04T12:34:00.017+02:00

No pa sem le dobil čas da sem dodal še zadnje slike in uredil ostale poste iz Turčije. Tokrat pa res: manj besed, več slik.

Otroci v Antalyi še vedno z veseljem pozirajo

V starem pristanišču Antalye nikakor nimaš občutka da si v velikem mestu (800.000 preb.)

Welcome to Pamukkale Air! Normalno je postrežba na busih boljša kot pri poceni letalskih družbah. Kava, Kola, Osvežilni robčki, prigrizek pa še steward z metuljčkom:)

Ker so skale v Pamukkalah bele in je čez dan težko narediti fotko brez da ti je prekuri sem se zbudil pred šesto in naredil nekaj lepih fotk, pa še turistov ni bilo ob tej uri. Bilo pa je toliko več psov.

Ostanki antičnega mesta Hierapolis v Pamukkalah

Pamukkale popoldne: trume turistov na poti in seveda; prežganina

Antično termalno kopališče

Arheolog Dejc ražmišja o življenju v drugem stoletju:))

Staro gledališče

Jaz sem sam posparvail vse seno in nama prišlužil prenočišče in dva piščančja kebaba z ayranom

Je čas za biti resen in je čas za traparije; za slednje sva porabila veliko več časa

V Selçuku sva se srečala z bivšim dejanovim sošolcem Andrejem in njegovo punco Lojzko

Karizmatočni 16-letni Ronaldo, pomočnik v hostlu, ki nas je vse spravljal v dobro voljo. V prostem času igra nogomet toda vzdevek in podobna frizura z znanim nogometašem je zgolj naklučje. Aja mimogrede pozdravja še vse Slovenke ki berejo moj blog:)

Ruševine antičnega mesta Efes so ene najbolj ohranjenih izkopanin v Turčiji

The Library of Celsus, whose façade has been carefully reconstructed from all original pieces, was built ca. AD 125 by Gaius Julius Aquila in memory of his father, and once held nearly 12,000 scrolls. Designed with an exaggerated entrance — so as to enhance its perceived size, speculate many historians — the building faces east so that the reading rooms could make best use of the morning light. (Vir: Wikipedia)

Odličen sopotnik Dejan!

Kot vsa ogromna mesta je tudi Carigrad pravi dvoličnež.

Panorama iz našega dormitorija

Evrotrip na obisku

2008-07-30T09:29:00.005+02:00

Včeraj ponoči se je za naju z Dejanom končalo potepanje po Turčiji. Bilo je res super in nikjer nisva imela nikakršnih težav. Zvečer sva šla še s parimi na pijačo v Idrijo na "tanov plac" in ko so lokal okoli polnoči že zapirali, so se kar od nekje vzeli štirje Belgijci. Spraševali so nas kje bi se v Idriji dalo dobiti kakšen plac za postavitev šotora. Prvo smo predlagali "mejco", vendar smo se kasneje premislili zaradi bližjine policijske postaje. Dejc se je kmalu spomnil da ima "Pr Far" še prosto stanovaje in ker sva bila pred manj kot 24 urami tudi midva v njihovi koži smo jih brez oklevanja povabili da lahko prespijo kar tam. Ker so bili za postavljanje šotora nekoliko preutrujeni so bili nad predlogom zadovoljni, tako smo jih zvozili do Fare in jih nastanili v Dejanovo stanovanje. Tam so nama ponudili italijanski Merlot (prištopali so iz Trsta) jaz pa sem iz kleti očetu sunil par italijanskih piv in tako se je ob prijetni debati najino potovanje podaljšalo še za en dan.

Če verjamete ali ne; branje političnega časopisa Slovenski Tednik je lahko tudi zabavno:)

Danes grem v Ljubljano po opravkih. Ko pridem nazaj uredim slike iz Turčije in dodam preostale.

Mimogrede: ali pozna kdo koga, ki prodaja odločbo za študentske domove oz. ali ve za kdo za kakšno frej sobo v Ljubljani? ahhhhhh.....kruta realnost, here we come!

Ayvalik, Butterfly Valley, Kaş

2008-07-19T14:09:00.010+02:00

Ker se je najın srcnı utrıp tukaj v Turcıjı spustıl pod 40 ut/mın ın ker je pod salonıtasto strehco na terası v najınem penzjonu peklensko vroce, bo pac tokrat manj besed ın upam (ce bo racunalnık prıden ın ce bo dovolj casa) vec slık. Krajı v naslovu so napısanı tako kot so sı sledılı na najınem potepanju ın sıcer s severa protı jugu. Vsak je bıl nekaj posebnega ın tudı nad trenutnım sva bıla prıjetno presenecena, tako da sva tu ze drugı dan, kljub temu da sva sprva hotela ostatı samo eno noc. Obmorsko mestece Kaş je po velıkostı prıblızno tako velıko kot Idrıja. Cez dan je sıcer nekolıko mrtvo toda kmalu po soncnem zahodu se ljudje zacnejo zbıratı na glavnem trgu ın ostane zıvahno vse do zgodnjıh jutranjıh ur. Ker je zaradı velıke ponudbe tudı cena penzjona ugodna se nı bılo tezko odlocıtı ostatı dan vec. Tudı Butterfly Valley (ıme je dobıla posebnı vrstı metuljev, kı tam zıvıjo) je bıl svojevrstno dozıvetje. Soteska je nedostopna za avtomobıle, kar pomenı da se lahko do tja prıde samo z ladjıco, kı trıkrat na dan prıpluje ız mesteca Öladeniz oz. cenejsa (najına) varıjanta pes po strmı potı. Tako turskı kot ostalı turıstı zıvıjo tam kot v nekaksnı skupnostı ın nemalokrat me je izkusnja spomınjala na fılm Beach. Atmosfera je razen nekolıko oderuskıh cen prav malce hıpıjevska. Ce se odlocıs ostatı tu za vec casa se lahko prıjavıs kot prostovolec ın delas 8 ur na dan, kar pomenı da ımas tako bıvanje kot hrano zastonj. Tam sva se srecala s Madzarko Floro (tudı udelezenka tecaja v İstanbulu) ın njeno sestro. No ın ker sem se ze razpısal kljub temu da sem rekel da bo besed manj bom tu pocası koncal. Jutrı odhajava na Olympos ın zna se zgodıtı da tudı tam ne bo ınterneta, zato vam posıljam en veeeelık pozdrav, kı bo moral zadostovastı za vec dnı:)

Slıkam bom dodal komentarje ın jıh uredıl ko bo prılıka. Dodal pa sem tudı nekaj slık ız prejsne objave.

Tekmovanje v skletcah na izletu z ladjico v Ayvaliku

Butterfly walley

Obisk slapa
Dora, Dejan, Sara, Flora (tudi udeleženka tečaja v Istanbulu) in Elder
Najbolj navihana mulca v Soteski metuljev
Vsi za enega, eden za vse v Soteski metuljev
Sončni zahoda... da, v Soteski metuljev:)
Edina peš pot....iz Soteske metuljev
Debata s mladim turškim prodajalcem; ubogi revež ima samo še mesec dni do služenja vojaškega roka. Poizkušala sva ga razvedriti s komadom "Tam kjer murke cveto" in očino je uspelo.
Proti Kašu
Tržnica v Kašu
Kaš by night

Çanakkale

2008-07-11T18:59:00.007+02:00

Tecaj v Istanbulu se je koncal ın sedaj se je ze zacelo najıno potepnje po Turcıjı. Tezko bı vam povedal kaj vec o tecaju v le parıh stavkıh zato lahko recem samo to da je bılo res super ın ıntenzıvno. Spalı smo po 4-5 ur na dan v dopoldnevıh ımelı predavnja ın delavnıce ponocı pa zurke v centru mesta na obmocju Taksım trga. Najbolj sem bıl pozıtıvno presenecen nad neverjetno Tursko gostoljubnostjo saj smo se veckrat pocutılı kot sultanı ın se z malce slabo vestjo sprasevalı s cım smo sı to zasluzılı. Se posebej mı bo ostalo v lepem spomınu celodnevnı ızlet s prıvatno ladjıco po Bosporju do Crnega morja ın obısk pıvovarne Efes.

Vceraj sva se pomanknıla v mestece Çanakkale kjer sva sı hıtro poıskala prıjeten hostel ın tako sem se koncno lahko naspal kolıkor se mı je zahotelo. Mesto kı je znano po dobrı strateskı legı ın je bıl tako ze veckrat v zgodovını prıca pomembnım spopadom. Nazadnje v prvı svetovnı vojnı kjer so se Avstralcı skupaj s Turkı borılı protı Grkom. Pomemben je predvsem zato ker zapıra prehod v morje Marmar ın dalje v Istanbul. Glavna atrakcıja pa je poleg Galıpolıskıh bojısc tudı Troja kı je kaksne 30km odaljena protı zahodu. Zanjo sva sı vzela cas danes dopoldne. Rusevıne so v precej slabem stanju zato nısva bıla ravno ımpresıonıra ampak ... '' ehh dobro ce sva pa ze ravno tukaj '' Sedaj se s pomocjo Loneny Planeta se vedno odlocava kam jo bova mahnıla jutrı. Najverjetneje v enega ızmed ıdılıcnıh mestec protı jugu. Za predloge se prıporocava. Hvala

Fotke s tečaja:

Obisk pivovarne Efes

Blue Mosque-Modra mošeja

Obisk tekstilne tovarne v Bursi (na sliki; barvanje volne)

predmestje istanbula

International evening: predstavitev Slovenije

ker sem slovensko zastavo pozabil, doma sem se še najbolje počutil ob ruski;)

ja tudi to so bili turški organizatori; kadarkoli, kjerkoli pripravljeni za traparije. Momogrede karirste k. hlače spodaj so moje, ajej

Odbojka na plaži: naše moštvo

Turška gostoljubnost ne pozna meja.Včasih smo se upravičeno spraševali; s čim smo si tole zaslužili?

Za vse ki se sprašujete, če smo tudi kaj delali: smo!

Potepanje po Turčiji:

S trajektom v azijo

obisk Troje:

pri lokalcih je vedno najbolje

Plažna reportaža

no coment

Na kratko...

2008-07-01T11:18:00.003+02:00

LP ıy ıstanbula, kot ste mogoşe opayılı ımamprobleme y njıhovo tıpkovnıco:))

Ravnokar smo koncalı predavanje na temo tekstılnıh vlaken ın sı slı neketere pogledatı se pod mıkroskop. S tem se je ızobrazevanje za danes koncalo. Da pa ne bom dolgovezıl naj povem samo to, da je slo razen enourne zamude avıjona vse po planu ın so nas vse lepo sprejelı. Vceraj so nam organızatorjı prıpravılı nekaksen ''lov na lısıco'', kjer smo sı na hıtro ogledalı se vse vecje znamenıtostı ıstanbula, zvecer pa so nas peljalı se na vecerjo, nato pa smo slı v en barcek na terascı v centu ıstanbula, kjer smo ımelı welcome party. Spalı smo slabıh 6 ur zatem pa nas je nas bus zapeljal do unıverze v center na ze omenjeno predavanje. Kot vıdıte je tempo Best tecajev hıter, zato se tudı cas namenjen ınternetu pocası ızteka. Mogoce drugıc nalozım se kaj slıkıc, ce ne pa vec kasneje, ko bo tecaja konec. Imamo se kul upam da se ımate tudı vı:)

LP

Istanbul (Turčija) - Estanbul (Turquia)

2008-05-31T09:40:00.006+02:00

No pa smo tam....pri novi objavi:) Toliko, da vam dam vedeti da še nisem obupal nad mojim blogom. Pred kratkim sem izvedel da bom letošnji julij preživel v Turčiji, tako se bom letos še enkrat potikal po lepih muslimanskih deželah polnih sitnih trgovcev, s tobačnim dimom prepojenih lokalih in v rute zavitih žensk. No za slednje upam da v Turčiji ni tako pogost pojav kot v Maroku:) Zakaj Turčija? Bil sem sprejet na poletni tečaj v Istanbulu z organizacijo BEST (Board of European Students of Technology ). In še predno začnete vsi v isti sapi vzdihovati, kako da sem priden, de se še poleti predajam študiju, naj vas potolažim da stvari niso vedno takšne kot se zdijo. Lani sem bil namreč z isto organizacijo v Gdansku (Poljska) in se na lastne oči in ostale čute prepričal da obstajajo slovenski stereotipi tudi v bolj skrajnih oblikah:) Kakorkoli, 10 dni smo se imeli super in spoznali poleg tega, kako se izdeluje ladje tudi veliko prijateljev iz cele evrope, vse za simboličnih 30 eur + stroški prevoza (vsem študentom tehnoloških faksov bi stvar toplo priporočil). Dovolj da sem preizkusil srečo tudi letos, napisal motivacijsko pismo in bil ponovno izbran na tečaj. Tema tečaja je sicer moda, dizajn in tekstilstvo, ampak v teh časih globalizacije se je treba spoznati na vse. Hec! Glavni razlog da sem se prijavil je kraj tega tečaja - Istanbul. Mesto, ki si ga že lep čas želim obiskati. Po tečaju pride v tja tudi prijatelj Dejan, tako da bova še skupaj malce povandrala po Turčiji.

Ker je tam očitno zelo aktivna skupina organizatorjev smo po e-mailu že dobili domače naloge. Ena izmed njih je bila tudi izdelava logota za na majice. In ker sem za to (od ideje do izvedbe) z mojim povprečnim znanjem Photoshopa porabil skoraj cel dan ga objavim še tukaj. Meni se zdi kul, upam da tudi vam.

LP, prijatelji

-----------------------------------------------------

Nuevo post? Solo para decir, que no he olvidado de mi Blog y vosotros. Recientemente he descubierto que me voy a visitar Turquia, asi me voy a viajar en pais musulmána por segunda vez este año, donde hay muchos vendadores muy molesto, fumo en barras y chicas con velo (espero que menos como en Marruecos...no menos chicas pero...tu ya sabes: ) Porque Turqia? Yo estaba acceptado en curso de verano en Estanbul con organización BEST (Board of European Students of Technology ) Año pasado estaba con la misma organización en Gdansk (Polonia) y estaba super chulo. Quiero recomendar eso para todos estudianes de tecnología. Tema de este curso es moda, diseño y la industria de tejido, pero ahora en este tiempo de globalización, tienes que saber todo. Broma! Me voy a participar en este curso mas porque es en Estanbul. Despues de este curso va a venir tambien mi amigo Dejan y viajaremos tembien por encima de Turquia para 20 dias.

Porque es en espanol es mas corto como en esloveno!!!Si, porque he escrito en eslovenio muchas tonterias con palabras que no tengo idea ahora como se traduce:) Creo que mi espanol es peor cada dia mas. He necesitado casi una hora solo para escribir este post con muchas errores. Lo siento, no tengo ninguna práctica aqui y tampoco no tengo tiempo ahora para leer libros. (Bart, todavia no he leido tu libro El Principito, pero me voy a leer mas tarde o temprano, y despues me voy a visitar te y devolver tu libro...no se cuando, este ano o 5 anos despues:)

Abajo es un logo para camiseta que he hecho en Photoshop para este curso de verano. Esto estaba una tarea para todos que va a participar. Y porque he gastado (de idea a realización) casi un dia para hacer eso, he puesto aqui. A mi parece bien, espero que tambien a vosotros.

saludos, amigos

Slovenija - Eslovenia

2008-04-18T13:53:00.027+02:00

Se mi zdi prav, da končno nekaj napišem tudi iz Slovenije. Razumeti morate, da sem blog ustvaril z namenom da bi čimbolj obdržati stik s prijatelji in družino, ko bom od doma. Zato se je pomen tega bloga skoraj razvrednotil, ko sem 4. aprila ob 0:53 stopil skozi vrata domačega stanovanja in zavohal vonj domače goveje juhe. V prihodnje bom objavljal manj, oglasil se bom če bom pač imel kaj za povedati ali pa bom ta blog preoblikoval v foto-blog, podobno kot je to storil prijatelj Andrija

Ker pa me znanci, ko jih srečam radi povprašajo o občutkih ko sem prišel domov bom na kratko napisal retrospektivo zadnjih 14 dni.

3. april, 2008, 23:37:13 - objem brata na železniški postaji v "stari" Gorici
3. april, 2008, 23:47:46 - fotka s tablo SLOVENIJA
4. april, 2008, 0:06:14 - prvi požirek Unijonove harmonije (Zala Harmony) v Adovščini na bencinski postaji po 6 mesecih
4. april, 2008, 0:27:22 - prvi sneg letos nad Črnim Vrhom nad Idrijo
4. april, 2008, 0:42:16 - čakanje pred semaforjem na marofu
4. april, 2008, 0:53:47 - poljubčki in objemi s starši in staromamo (solzice sreče v kotičkih očeh:)
4. april, 2008, 0:54:13 - pihanje v žlico polno goveje juhe
4. april, 2008, 0:54:27 - prva žlica goveje juhe v ustih
4. april, 2008, 1:06:47 - priljubljena glavna jed, žlikrofi s puranom v smetanovi omaki na mizi
4. april, 2008, 1:15:32 - par besed z domačmi (več o tem zjutraj)
4. april, 2008, 1:27:21 - med tuširanjem strašen občutek, ko sem se tuširal s popolnoma istim gelom in šamponom kot pred šestimi meseci (so bile morda to le sanje???)
4. april, 2008, 1:27:21 - spanje v domači postelji
4. april, 2008, 11:23:44 - srečanje z nečakom Enejem (po pričakovanjih sva bila malce začudena in prestrašena, vendar sva se kaj kmalu navadila drug drugega)
4. april, 2008, 11:43:07 - odhod v Lj. vpis v absolventski staž
4. april, 2008, 15:15:38 - pogovor ob pivu z J.P. (se je okus Laškega z novo etiketo res spremenil)
4. april, 2008, 17:46:11 - kosilo na študentske bone v Šparu z J.P., D.V. in S.Č.
5. april, 2008, 21:32:16 - obisk Amigosa in novega Central bara (znanega tudi pod mnogimi drugimi imeni (menza, poliklinika,...)) in srečanje z mnogimi izmed vas.
6. april, 2008, 11:32:11 - čuden občutek brezdelja
8. april, 2008, 19:13:44 - ogled predzadnje tekme za naslov državnega prvaka v hokeju (Acroni Jesenice slavijo in si zagotovijo neulovljivo prednost 3:0) - ostanem v Ljubljani z namenom da bi se učil za izredni rok izpita dinamike (22.4)
11. april, 2008 - ostanem čez vikend v LJ. še vedno upajoč da me gospa Dinamika povabi med svoje teorije, matrike in vsiljena nihanja
14. april, 2008, 17:42:54 - spoznanje in priznanje samemu sebi da so bili, sicer dobronamerni a žal neuresničljivi, nameni da opravim izpit dinamike (22.4.) le bolestne ambicije in želje po koristnosti v družbi, tako dam še enkrat več prednost življenju in se imam s prijatelji še cel teden super fajn...

PARA TODOS MIS AMIGOS DE LA VALENCIA

Entonces...pues...:) Amigos que tal? Como va en Valencia? He escrito arriba que he hecho despues de venir en Eslovenia y no tengo ganas ahora para escribir lo mismo en Espanol, porque de verdad, no estaba nada especial y tambien estoy un poco peresozo (como siempre:). He querido aprobar un examen bastante dificil pero no he tenido suficiente tiempo o he tenido demasiado fiestas...no se:)) Ahora estoy solo difrutando vida en Eslovenia con mis amigos y quiero estudiar mas serio...pero ultima cosa es mas facil para decir como para hacer:))

Aqui en Eslovenia me voy a poner menos "posts" como he hecho antes en la Valencia. Solo cuando me voy a tener algo especial para decir o quizas me voy a hacer un foto-blog como ha hecho mi amigo Andrija

Entonces...(otra vez:)...espero que va todo bien y que todos teneis buen tiempo en Valencia como hemos tenido junto:) hecho de menos todos!!! y lo siento para este Espanol:))

abrazos&besos&saludos

sangrija v smetnjaku na poslovilni zabavi (ostale slike niso za nikamor..žal) - snagria en la vasura (lo siento pero otras las fotos no son para publicar:)

Center Valencije - Centro de la Valencia

CAC (cuaidad de las artes y ciencias)

Turia (park)

jeeee! naša soseska - ¡yeeee! nuestro barrio

nasvidenje VLC - hasta luego VLC

žel. postaja v Bresciji (Italija) - estación de tren en Brescia (Italia)

jaz in mama Anica - yo y mi madre Anica
Idrijski žlikrofi s puranom ob 1 zjutraj - Žlikrofi de la Idria con pollo (especialidad de la Idria) a las 1 a.m.

srečanje z nečakom Enejem - reunión con mi sobrino Enej

...

2008-04-02T22:21:00.002+02:00

Prišel po Španijo, Španščino in odbitih 5 mesecev. Dobil neprecenljivo izkušnjo, za katero nima smisla izgubljati besed. Jo je pač treba doživeti. Lahko pa povem, da če bi se še enkrat odločal o tem, ne bi odlašal niti za sekundo.

Rad bi se vam zahvalil, za vse obiske in komentarje, saj sem na ta način obdržal stik z vami in sem vas zaradi tega pogrešal manj kot bi vas sicer. Posebna zahvala staršem, atu, ki je bil moja podaljšana desna roka, ko je bilo treba postoriti razno razne zadeve v Sloveniji, mami, ker me bo jutri pozno zvečer pričakala z njeno govejo župo in žlikrofi:). Ter seveda starimami Ivanki, ki se je najbolj razveselila klica iz Španije.

...kaj naj še rečem....

...se vidma dama;)

Ajde

Road-trip

2008-03-28T02:57:00.025+01:00

Ker je ravno tako naneslo, da sem bil čez praznike pet dni frej in se je klapica prijateljev odpravljala na izlet z najetimi avtomobili po Španiji, sem na hitro sklenil da se jim pridružim in si tako popestrim moje iztekajoče se dneve. Vseh skupaj nas je bilo devet, štirje Kolumbijci (med njimi tudi moj cimer Camilo) in pet evropejcev (med njimi tudi moj bivši cimer Jeremy). Vsi so bili zelo preprosti, tako da ni bilo nikakršnih komplikacij in je bilo res prijetno potovati z njimi. Spali smo večinoma tako da smo poiskali hostel, trije so spali v hostlu ostali pa v avtih. Ogledali smo si predvsem pomembnejša mesta v centru Španije (razen Madrida), manjše vasice in portugalsko mestece pod unescovo zaščito Evora. Ker nam je veljalo zavarovanje za avto samo za Španijo poleg tega pa nismo imeli na razpolago dovolj časa smo tudi Lisbono pustili za drugič. To je bil moj prvi road-trip in lahko rečem da sem se nad tovrstnim potovanjem kar navdušil, saj ti da neko dodatno svobodo in lahko zaideš z glavne poti kadarkoli se ti to pač zahoče. BTW: ima kdo izkušnje s predelavo fiata127 v karavan?:)

Glavni trg v Cuenci

Procesija v Cuenci na veliki petek

Dobro jutro v hotelu Ford Focus

Katedrala v Toledu

evropski del odprave

Evora - staro portugalsko mesto

Bad boys

Kostanj?

Po dveh dnevih prehranjevanja s sendviči se prileže kulturna večerja
Naš šofer Fausto:)

Prespali v Badajozu, mrtvo in nič kaj prijetno obmejno mesto na skrajnem zahodu Španije

Otroški copati na ulicah označujejo, da se tu prodaja droga

Vasico Medellin smo odkrili zgolj zato, ker se tako imenuje mesto v Kolumbiji, od kjer prihajajo naši Kolumbijci. Presenečeno smo ugotovili da je to rojstni kraj znamenitega osvojevalca Hernana Cortesa in da je vasica res vredna ogleda.

Fotka za Meeyo (Cuidad Real): šele zdaj (po pogovoru z atom) sem izvedel, da si bila ti na erasmsusu v Cuidad Realu in ne v Madridu. Lo siento:)

Obiskali vinsko klet v mestecu Valdepenas. Tudi Francozi pozabijo na kulturno pitje kadar so apetiti preveliki ;)
Da Kolumbijcov niti ne omenjam;))

Kljub preganjanju s strani Don Kihota, so nekateri mlini vzdržali na svojih položajih do danes.

Skupinska
Fotka za staromamo Ivanko. Klekljanje z nenavadno bulo v mestecu Almagro. Žlikrofov žal nisem našel.

Zadnji piknik

Hasta luego

Las Fallas & Co.

2008-03-21T02:13:00.032+01:00

Tokrat manj teksta. Sem namreč ravno na nočnem delu in sem že preveč utrujen, da bi našel kakšno besedo. Kaos, pokanje petard, zažiganje kot stavbe velikih kresov v starem centru mesta, plesanje na ulicah do zgodnjih jutranjih ur vse to pomešano s staro tradicijo je pretežka naloga, da bi poizkusil podrobneje opisovati v teh nočnih urah. Verjetno tudi vi nimate nič proti če bo tokrat malce manj besedičenja in vam Las Fallas predstavim skozi fotke.

Tistega ki pa vse to vseeno malce bolj zanima pa si lahko ponovno pogleda kaj o tem ve wiki

V času ko v Sloveniji vlada hokej mrzlica se jaz tolažim s španskim nogometom. Tekma Sevilla-Valencija. Žal je Valencija kljub boljši igri v drugem polčasu izgubila 2-1 (častni zadetek so naši dali v zadnji minuti)

Naj tu napišem še to, da je nocoj Valencija v polfinalu kraljevega prvenstva premagalo Barcelono s 3-2 in se tako vsaj malo odkupila zvestim navijačem za slabšo sezono. JUHEJ!

Priprave na Las fallas

fallere (stara valenciajnska noša, skupine z vseh sosesk in vasi okoli Valencije pridejo v tem času v mesto in ob pleh-muski predstavljajo njihovo staro kulturo )
Trg device Marije, preoblečen v cvetje

Čakanje na največjo mascleto na plazi del ayuntamiento (občina)

Mascleta v naši soseski

Nakatere izmet številnih fall, ki jih zadnji dan zakurijo :

Meni najljubša (zgoraj), spodaj detail iz zmajeve glave (županja Valencije, v rokah drži formulo in jadrnico - American Cup in Formula 1 - dogotka, ki jih bo v svojem mandatu uspešno izpeljala) To sem si zadnji dan, ko so jih kurili, tudi ogledal - gorela je slabo urco)

Bikoborbe. Argumentov za in proti je veliko, naklonjenost bikoborbam med španci pa z letom v leto pada. Težko se opredelim, lahko pa povem da sem se na koncu, ko sem videl umreti 6 bikov počutil žalostno.

Seveda pa so tako kot v vsakem drugem mestu najdejo tudi nasprotniki velikih festivalov. Obiskali smo ulico alternativcev, ki prirejajo koncerte z alternativno glasbo in opozarjajo na pretirano razmetavanje občine z denarjem v času las fallas. Na drugi sliki lahko vidite njihovo fallo. Namenoma izdelana čim preprostejše. Vsekakor je bilo vzdušje na tej ulici sproščeno in prijetno

Zjutraj ob 9, ko končam šiht pa grem s še 8 prijatelji in z najetima avtomobiloma direkt na road-trip po Španiji za pet dni. O samem izletu ne vem prav dosti, saj sem se priključil komaj včeraj. Vem samo da bo prva postaja staro mestece Cuenca in da če bo šlo vse po načrtu, si bomo na kratko ogledali tudi delček Portugalske.

Ja pa lepe velikonočne praznike vam želim!

loco, loco, loco

2008-03-13T19:19:00.002+01:00

Danes je bil se en tak dan, ki bi ga najraje pozabil. Ponoci sem delal. Sprva je kazalo da bo mirna noc in da bom lahko sel zalegnit ze zelo zgodaj in spal vse do sedmih. Vendar se mi ob enih, ko so bili ze vsi gostje v hostlu ni in ni hotelo zaceti spati, zato sem se odlocil da bom pribiral knjigo, ki jo imam vedno s seboj na delu za take slucaje. Ob dveh sta prisli v hostel dve Nizozemki, ki sta bili prejsno noc gostji v hostlu in sta tu se imeli nahrbnike. Prosili sta me ce lahko pocakata v dnevni sobi do petih ko bosta sle na metro in na letalisce. Kot cloveku dobrega srca je bilo nemogoce zavrniti prosnjo zato smo skupaj malce pokramljali in pili caj. Ko sta odsli sem imel cas podremati se dve urci, nato sem moral vstati in pripraviti zajtrk za goste. Domov sem prisel precej zbit. Pogrel sem si burritos, ki je ostal od presnjega dne, in se lotil zajtkovati kar na balkonu, med tem ko sem opazoval nas velik patio. Kljub naporni noci je bilo jutro lepo in ze sem se videl kako bom z uzitkom zatisnil oci, ko je na nasprotni strani patija nekdo zacel lesti iz enega balkoncka na drugega. Se predno sem uspel ugotoviti kaj je njegov namen, je tipo stopil na nosilec za susenje cunj in skocil na drugega ter se ga hotel prijeti z rokami. To mu ni najbolje ratalo, poskusil je zagrabiti rob ograje od balkona, vendar je namesto tega nerodno naredil salto in pristal par metrov nizje na betici na salonitasti strehci. Zacel se je dreti kot bi ga dajali s koze, jaz pa sem panicno iskal mobitel da bi poklical resilce.Vse skupaj je zgledalo precej brutalno in preprican sem bil da tip ne bo prezivel. V trenutku so bili v kuhinji tudi preostali cimri, ki so jih nenavadni kriki prebudili iz spanca. Na tistem balkonu sta se kmalu prikazala moski in zenska (oba ze v letih, verjetno starsa), "oce" se je drl da bo poklical policijo, ponesrecenec (ki se je med tem cudezno ze postavil na noge) pa ga je rotil naj tega ne stori. Ocitno pa le temu se ni bilo dovolj kaskaderskih trikov, saj je se enkart splezal po zlebu na balkon. Tokrat uspesno. "Mati" ga je zacela nadirati, on pa se je samo nemocno drzal za glavo. Hrusc in trusc je trajal se kaksne 20 min, nato se je vse skupaj umirilo. Jaz seveda od soka se nekaj casa nisem mogel zaspati. Zbudil sem se, odsel telefonirat v Slovenijo v studentske domove, ker me hocejo po njihovi nelogiki spravit ven. Ko sem prisel domov sem pripravil nekaj toastov in odsel spet na siht. Zdaj sem tukaj v hostlu in mi je do konca ostalo se dve uri dela. Pricakujem se dve dozi gostov. Upam pa do bo minilo prez zapletov in da bo danes obveljal stari rek: Konec dober, vse dobro.

Pločnik je bela pega na rdečem praznem listu polnem jesenskih dlak, ki sledijo vetru nesporazuma.

2008-03-10T03:08:00.018+01:00

Te dni se vsa Valencija vneto pripravlja na Las Fallas. Na glavnem trgu vsak dan pripravijo Mascleto (5 minutno pokanje petard), ulice so okrašene bolj kot za novoletne praznike, babice učijo vnuke kako se prižge prva petarda (brez heca), na manjših trgih se postavlajo Fallere (ogromne skulpture, narejene iz lesa, papirja, stiroporja in voska), ki imajo satirično sporočilo in jih bodo na dan Sveteg Jožefa (19.marec) zažgali. Na splošno postaja tu vsak dan bolj živahno.

Drugače bivanje v Valenciji brez posebnosti. O svetovnem dvoranskem prvenstvu v atletiki dobim novice tako kot vi, preko TV in preko rtvslo.si. Počasi si začenjam sestavljati seznam stvari ki jih še moram narediti preden zapustim to mesto (karte za bikoborbo sem že nabavil).

Prejšno sredo je bil koncert MTV Winter. Glavne zvezde so bili HIM in The Cure. Žal moram povedati da so me HIM razočarali, saj jim je očitno bilo več do predstavitve neuspešne plate kot do dobrega žura, tako so odšpilali vsega dve uspešnici. Boljši je bil nastop The Cure-ov, vendar pa sem na poti do WCja zgubil klapo, poleg tega pa se zaradi rahle vročine nisem počutil najbolje, zato sem koncert zapustil prej kot sem nameraval.

HIM

The Cure

Še par utrinkov iz planinskega izleta, ki smo se ga udeležili prejšno nedeljo, blizu mesta Benidorm 150km južno od Valencije. Puig Campana 1406m.

Ognjeni krst

2008-02-29T00:56:00.005+01:00

Slej ali prej se je moralo pripetiti tudi tisto, česar sem se na šihtu najbolj bal. Sprejem in prijava gostov v naš hostel. Ne dolgo po tistem, ko sva z bratom Oskarjem debatirala prek neta in sem se mu malce hvalil, kako nimam nič za delat in kako se imam fajn, so začeli zvoniti prvi telefoni za rezervacije. Sprva sem imel malce problemov (nenazadje še ne obvladam španščine do te mere, da bi lahko s Španci brez težav komuniciral), vendar sem se hitro naučil procedure in jim na super prijazen način povedal kar so od mene želeli. V našem hostlu se veliko da na dober odnos s strankami, zato jim je treba ob prihodu razkazati vse prostore, ki jih tu lahko uporabljajo, ponuditi kavo ali čaj, pobrati dokumente za prijavo, povedati kje v mestu dobiti najboljšo paello in še sto drugih malenkosti, na katere kot gost v nobenem hostlu še pomislil nisem, seveda vse skupaj z nasmeškom na obrazu. Z mano je bila v recepciji tudi šefica, ki je prišla za dve urici po opravkih, vendar mi je rekla naj se poskušam sam znajti in da se ne bo vtikala v moje zadeve. Ognjeni krst se je začel, ko je v hostel prispel mlad par z Malte, ki sta imela rezerviran edini dvojček, ki je bil še prost. Moja suverenost je splahnela brž za tem, ko sem udrl v sobo za katero sem mislim da je še prosta in prebudil presenečenega gosta. Ko sem spoznal mojo napako in zagledal izraz na obrazu šefice se je na mojem obrazu pojavila rdečica. Poizkusil sem se zbrati in jih napotiti v sobo ki je bila resnično prosta, vendar sem bil preveč zmeden, zato sem blebetajoče mešal španščino in angleščino in pozabil na kopico bolj pomembnih stvari od zastonjskih revij v dnevni sobi. Kasneje ko sem mislil, da so se stvari le umirile in mi je šefica pripravila kavo, da bi me malce pomirila, so v hostel začeli hoditi novi gostje in obenem zvoniti telefoni za rezervacije. Naj povem vsaj to da mi je šlo vsakič bolje in da sem v tretje že lahko pokazal zobke in se malce bolj sproščeno pošalil, vendar pa mi dela do konca izmene ni in ni hotelo zmanjkati. Kljub vsej zmedi pa je bilo konec dneva v kasi natančno toliko denarja kot bi ga moralo biti. In tudi gostje s katerimi sem govoril kasneje so me potolažili da so vedeli kaj se dogaja in da sem se za prvič odlično odrezal.

Tako pa zgleda naša ulica ko se ob osmih zjutraj utrujen vračam iz nočnega šihta

Andalucija

2008-02-27T02:09:00.007+01:00

To objavo pa ze pisem iz mojega delovnega mesta. Prav fajn je, da lahko koncno brez slabe vesti zabijam cas na netu. Danes je moj drugi delovni dan. In ker se danes tu ze pocutim malce bolj domace, sem se odlocil da bom objavo napisal kar tukaj. Vceraj sem naprimer pregledal skoraj vse profile mojih "prijateljev" na Facebooku. Sedaj vem skoraj vse o vas. Ti! (vem da ves kdo si) Sram te bodi! he he, sej ne, brez panike, se le hecam.

In ker sem v zadnji objavi napisal da se odpravljam v Andalucijo, bi bilo prav da na kratko opisem tudi to. Kaksno urco ali dve po tistem, ko sem nalozil zanjo fotko na moj blog, sem ze iskal najbolj ugodno pozicijo za spanje na busu. Odvec praviti da je nisem nasel. Vseh skupaj nas je bilo nekaj vec kot 200 erazmovcov oz. za stiri polne buse, tako da lahko sami sklepate, da nam na izletu ni bilo ravno dolgcas. Dve noci smo prespali v Granadi, kjer je bila glavna znamenitost Alhamba. Jaz sem to zadevo ze videl, zato sem ta cas bolj posvetil sami Granadi in njenim znamenitostim (kot npr.: cerveza+tapas+patatas fritas=2eur:). En vecer smo si tu ogledali predstavo flamenka. Kljub temu, da me ponavadi plesne predstave ne ganejo najbolj, moram prizanati da sem bil nad to navdusen. (dodam filmcek ko ga dobim) Druga postaja je bila Sevilla, kateri smo ravno tako namenili dva dni. Zal pa nam jo je tukaj malce zagodlo vreme, tako da lepot tega mesta nismo mogli obcudovati, tako kot bi si zeleli. Zadnji dan smo se na poti proti Valenciji ustavili se v mestu Cordobi, ki s svojim starim mestnim jedrom se najbolj spominja na prava spanska mesteca. Vem da pet dni v Andaluciji ni bilo dovolj da bi jo bolje spoznal, vendar vsekakor dovolj, da sem tudi ta koscek zemlje vzljubil in ga dodal k drugim, kamor se nekega soncnega dne spet vrnem.:)

Zal fotk zenkrat ni, sem imel probleme z baterijami, tako da sem fotkic vec ali majn puscal doma. Moram nabrati od ostalih. Ko jih dobim, dodam.

Cordoba

Akcija!!!

2008-02-19T20:35:00.025+01:00

Če vam povem, da sem se prejšni teden dobil delo v tistem kul hostlu (delal bom dve noči in eno popoldne v tednu, plačano ne bo najbolje, vendar mislim da bo ta izkušnja veliko več vredna od denarja, ki ga bom zaslužil ), opravil nekaj potrebnih usposabljanj za delo, se preselil v novo stanovanje s Slovencem Tomotam (trenutno je v Maroku), Madžarom Csabatom in Kolumbijcem Camilotam in opravil nakup karte za let v mojo ljubo domovino (3 april) boste lažje razumeli zakaj se nisem dosti oglašal. In če nadaljujem, da grem danes ob treh ponoči z organizacijo Erasmusvalencia za pet dni bandati po Andaluciji in še nimam spakirano (poleg tega pa morava s Csabatom pripraviti makaronovo solato za na pot in nenazadnje se moram še posloviti od starega cimra Barta, ki gre jutri nazaj v Belgijo) boste lažje razumeli zakaj so stavki tako dolgi, brez repa in glave in zakaj je tega posta že konec.Akcija!!!

Vsaka razlaga bi bila odveč, zato pustmo stat

Po zaslugi izklopljenega interneta, smo zadnje čase veliko vec časa s cimri skupaj preživeli v kuhinji, kjer smo skupaj kradli internet sosedom. Izklopljen internet connecting people!

Žal pa je prišel tudi zadnji dan, skupnega bivanje v sicer ne preveč prijetnem stanovanju z ne preveč prijetnim lastnikom, ki je bil ob enem tudi naš cimer. Ampak vseeno; če seštejem vse pluse in minuse sem bil z bivanjem tukaj več kot zadovoljen. Predvsem po zaslugi drugih dveh cimrov.

Dobil nenavaden obisk med čiščenjem moje sobe. Na srečo sem zvedel da gre le za šalo, še preden se mi je uspelo vržt skozi okno:))

Nova soba z velikimi okni in ptičjim petjem za budilko. V velikem atriju so namreč tudi vrtovi. Ni lepšega vam povem.

Prvo kosilo, nekaj med paello in rižoto. Eksperiment kot vedno:) Na levi še en Csaba (obisk iz Madžarske)

slovo #1, #2 bo danes ampak takrat bom jaz ze na busu za Andalucijo

Takole pa je končal eden izmed starih kavčev v naši dnevni. Verjetno bo tale filmček še najbolj z užitkom gledal naš Janze P. saj je na lastni koži izkusil da ni bil (kavč namreč) ravno hemeroid friendly.

Ja pa vem ka si mislite ko to gledate; otročji smo. Vam dam prav, ampak obenem upam da bomo še dolgo ostali:)))

Valencija: Oblacno 13°C

2008-02-11T17:21:00.000+01:00

Danes sem se prav razveselil, ko sem stopil iz hise in je bilo po dolgem casu oblacno. Nikakor vas nocem drazit, ampak po daljsem obdobju samih soncnih dni se prileze malce oblacnega vremena. Tako za spremembo.

Drugace tukaj nic novega, lov na studentsko delo je se vedno v teku. Bolje obvesceni veste, da sem bil prejsni teden na razgovoru za delo receptorja v fensi hostlu, vendar ga zal nisem dobil. Sele sedaj sem spoznal da se imamo studentje v Sloveniji res fajn. Tudi kar se tice studentskih bonov za prehrano. Tukaj se vecino dela dobi tako da hodis od restavracije do hotela in delis svoje CVje. Jaz sem jih zdelil ze okoli 20. Veliko lazje je delo dobiti poleti saj tu mrgoli turistov ali za festival Las Fallas, ki bo sredi marca. Takrat itak nihce ne bo hotel delati, saj se cela Valencija (baje) spremeni v eno veliko festo. Sedaj sem od spanskih studentov zvedel za nekaj dobrih agencij ki posredujejo delo, tako da upam da bo slo to pot malce lazje. Se enkrat sem moral napisati CV v spanscini, saj (kot mi je povedal spanski cimer) stari ni bil dovolj profesionalen (oz. je bil prevec posten).

Erazmovci, ki smo studirali tukaj samo pol leta se pocasi vracamo v svoje drzave. Tako je ta teden odsel v Mehiko tudi kolega Juan Jose. V cetrtek smo se se zadnjic skupaj poveselili. Ker je bilo proti jutru se dovolj moci, sva odsla z Tobiasom z njim in njegovo cimro se do letalisca, kjer smo se poslovili in si (kot je v navadi) obljubili, da se enkrat zagotovo se srecamo.

Zadnji Juanov vecer v Valenciji

Cupavi Tobias

Jimena s psicko Manolo, ki jo je dobila s Slovaske (Verjetno je odvec praviti, kolikokrat sem moral tisti vecer povedati da Slovenija in Slovaska ni isto)

Ta vikend sem spet odsel z planinskim drustvom nase univerze v hribe. Po enem mesecu Valencije, se je izlet v naravo vec kot prilegel. Pot je bila dolga 14km in ni bila ne strma, ne zahtevna. Ravno prav za ogrevanje, po zimskem spancu. Tudi vrh je bil visok le okoli 650m. Pravzaprav mislim, da je bil glavni namen izleta cimveckrat uspesno preckati potok, ki se je vil po kotlinici. Jaz sem prisel nazaj z suhimi nogavicami, kar bi tezko trdil za vecino pohodnikov. Zvecer smo se zapeljali se do mesteca Raquena, kjer je bil sejem kulinarike. S ponudbo tam nismo bili zadovoljni. Predrago in premalo in ne prevec okusno.

Svez hribovski zrak...ahhhh

Moja klapa

Zacetek je bil obetaven

Bose noge

malca

Isti cilj - razlicne metode

nizek pritisk, nizko povprecje, nizki udarci, prazni kozarci.... padam dol dol dol... v depresijo (he he, sej ne, to je le komad od Zmelkicev)

Video vreden ogleda

El golpe (Trk)

2008-02-04T17:04:00.000+01:00

Prejsni cetrtek sem zakljucil z vsemi obveznostimi za ta semester in tako s solanjem v Spaniji. Pri predmetu TRDI (Tecnicas Representacion En el Diseño Industrial) smo morali za konci projekt izdelati model kolesa v programu 3D Max Studio in krajso animacijo. V moji skupini sta bila se Nemec Tobias in Mehican Juan Jose. Sprva je bilo kar tezko, saj smo se vsi s tem programom srecali prvic, poleg tega pa smo imeli na faksu samo spansko verzijo. Nato pa smo se privadili in na koncu ze uzivali. Ce bi imeli vec casa, bi lahko kmalu v kinotih gledali animirano risanko Bikes, kot konkureca predlanskim Cars-om, vendar smo na sreco do casa odnehali in tako resili nasa, sicer ze malce naceta, socialna zivljenja.

Tudi drugace lahko povem da sem se imel na faksu tukaj fajn. Bil je vecji povdarek na prakticnem skupiskem delu in manjsi na suhoparni teoriji, kot sem bil tega vajen na nasem faksu v Sloveniji. Spanski studenti so nas lepo sprejeli, vzdusje med vajami je bilo bolj sprosceno kot na FS ter komunikacija med studenti in profesorji bolj pristna. Vse to je res!!! Zal:)

Delo v ucilnici

Cofi pavza na dvoriscu nasega kampusa

Delo pri Tobiasu doma

Piknik na plazi ob uspesno zakljucenem projektu. Makaronovo solato sem pripravil jaz, recept zanjo pa mi je po gtalku zaupal eden zvestejsih bralcev David V. Thenks, odlicna je bila!

Delovna vnema na vrhuncu

El golpe ( Trk )

Idrija v Valenciji #2

2008-01-28T14:55:00.000+01:00

Vem, vem cas je ze bil...se opravicujem zvestim bralcem. Odkar nimam neta malce tezje pisem moj blog. Vendar resnici na ljubo, zaradi tega zabijem tudi manj casa za brezvezno brkljanje po netu, kar je konec koncev dobro.

Kakorkoli, prejsni teden sem spet pocutil zelo domace, saj sem cele tri dneve prezivel ob prijetnem idrijskem dialektu v vec kot prijetni druzbi dveh idrijskih zjal:) Ba poleg tega pa sem (kot sem ze omenil) jedel kanwomlsko-idrske Zlikrofe po dolgih stirih mesecih (zal brez golaza:)). Po mojem ni potrebno posebej omenjati da so mi odlicno teknili.Punce so se, vsaj kakor so zatrjevale, dobro pocutile v Valenciji in so bile nad njo kar navdusene. Ravno tako kot s fanti smo vecino casa, tudi z Barbaro in Saro, posvecali spoznavanju tipicnega zivljenja erasmus studenta, tako da nam ni bilo dolgcas niti za minuto in trije dnevi druzenja so prehitro minili.

Na turnu na Plazi de la Reina

In razgled z njega

Valencijanski KMS oz. Caribbeans (OK, varnostniki so veliko bolj prijazni)

Bart in Idrija #2

Kdaj ste se nazadnjic gugali:)

Guapas de Idrija

Kuska jaca self portrait

Se kdo dvomi da so bile punce nad vremenom v Valenciji navdusene?

Moj novi heki, ki pa je zdaj zal ze rajnki...:(

Brez San Miguela tudi tokrat ni slo...(fajn dic bi rekel sosed Kekekek...:)

Mimgrede...

2008-01-25T00:08:00.000+01:00

Ta objava je samo toliko, da povem da nisem pozabil na vas in da sem ziv in zdrav. Zadnje dni smo bili spet aktivni, saj sem imel tukaj spet obiske iz Slovenije (Barbara in Sara), tako da je za objavljanje zmankalo casa. Imeli smo se super. Mimgrede - jedel sem Zlikrofe:) Poleg tega so nam pri nasem operaterju izkljucili interenetno povezavo, ker se nismo strinjali z racunom in seveda nismo placali. Zdaj ga krademo sosedom. Objava s fotkmi, kako smo se imeli enkrat te dni. LP vsem

Post-maroški post

2008-01-15T22:45:00.000+01:00

To bo dolg post. Skoraj brez fotk. Lahko da tudi brez repa in glave. Tako da tisti, ki pridete sem okoli le na hitro počekirat fotke; vas moram žal razočarati. No saj ste jo verjetno že pobrisali:) Tudi ostali, ki redno prebirate in nimate časa lahko mirno preskočite objavo. Ta post je namenjen predvsem meni. Celo potovanje sem bil priden, si ustvaril lep popotniški blog, zato bi na tem mestu rad napisal še par stvari, ki jih med objavami nisem mogel. In nekako se ni tako lahko vrniti nazaj in dati skupaj misli, ki ti med potovanjem rojijo po glavi, sploh če prideš nazaj sredi študijskega dopusta in se moraš ob pranju umazanih cunj pripravljati še na izpite. To je tudi glavni razlog, da ste na objavo čakali malce več časa.

Tisti, ki radi potujete, veste da se predstave o svetu, ki ste mislili da ga poznate, večkrat postavijo na glavo. Kulture in običaji tako različne. Družbene norme povsem drugačne. Začnete razmišljati in premlevati dogodke v želji da jih postavite na pravo mesto in večkrat naletite na vprašanje: Kaj je sploh normalo? Kaj bi si oni mislili o nas če bi prišli k nam na obisk v Slovenijo? Tudi jaz sem si med potovanjem večkrat postavljal taka in podobna vprašanja. In ko tako razmišljaš se skoraj vedno nehote dotakneš tudi svojega življenja v svoji domovini. Ga pogledaš z distance, z drugega zornega kota kot si ga gledal, ko si bil ujet sredi vsakodnevnih skrbi, sredi neizogibne rutine v katero si slej ali prej prisiljen (če hočeš teden preživeti kolikor toliko koristno), ga premešaš, preseješ in poskušaš še enkrat ugotoviti kaj ti v resnici največ pomeni. In to je še ena izmed stvari, ki mi je pri potovanjih tako zelo všeč in ki je ne moreš pokazati na fotografijah v albumu, ko se vrneš nazaj.

Vendar je pa bilo kar nekaj zanimivih primerov, ki so preveč paradoksalni in jih je preprosto težko razumeti. Primer: ko sem bil v Casablanci v hammamu (kopeli s savnami) za domačine in sem se tam pogovarjal z enim lokalcem, me je vprašal če greva skupaj na ogled te velike mošeje (Hasan II). Povedal sem mu, da imam tu prijateljico in da bom verjetno šel na ogled skupaj z njo. Ko je slišal za prijateljico je bilo prvo vprašanje, če se bom poročil z njo. Odvrnil sem da ne in da sva samo prijatelja, zato je bil ves zgrožen. Rekel mi je da je to bolno, imeti samo prijateljico in to v arabščini hitel pripovedovati tudi ostalim lokalcem v hammamu, ki so kimanjem potrdili njegovo trditev. Da sicer z žensko lahko govorim, da jo lahko kaj vprašam, da jo pa nikakor ne morem imeti za prijateljico. Heh, nisem vedel kaj naj si mislim. In tudi na ulici vidiš tipe (prijatelje), kako se držijo za roke, se objemajo ves čas, medtem, ko mora imeti mož res dober dan, da ženo med sprehodom prime "pod roko". Se to: za poljubljanje v javnosti (govorimo o fantu in punci), lahko gresta zaljubljenca v zapor!!

Če se klatiš le po turističnih ulicah, kjer se lokalci preživljajo izključno s prodajo domačih izdelkom turistom, lahko hitro dobiš popačeno sliko o Marocanih in jih vržeš v koš goljufov, ki te hočejo na vsak način obrati. Te ljudje so pogosto pretirano vsiljivi in si "mon ami" samo dokler kažeš interes da boš kaj nabavil. Čeprav sem bil včasih presenečen; če sem jim dal brž vedeti, da ne bom kupil nič in da pri sebi nimam niti dirhama so večkrat spremenili odnos do mene, ponudili roko imeli z menoj prijeten pogovor brez vsiljevanja, na koncu pa mi zaželeli "Big Wellcome in Morocco". Toda od časa do časa se je vseeno dobro usesti na boljši avtobus, kjer so tudi malce bolj premožni ljudje in za katere nisi vir zaslužka (zabiti turist). Dosti je bilo tudi študentov, ki študirajo v Franciji ali Španiji in so prišli obiskati domače za praznike. Kar nekajkrat sem se tako zadebatiral z njimi in skozi njihove oči videl drugačen Maroko in njegovo prihodnost, ki pa večkrat ne obeta nič dobrega. Velik problem je mešanje moderne Evrope in konzervativnega arabskega sveta. Prav zaradi tega je prišlo do bombnih napadov leta 2003 v katerih je umrlo 45 ljudi v najbolj "zahodnem" mestu v Maroku - Casablanci. In prav zaradi vse močnejšega evropskega vpliva se je nekje kot protiutež okrepila arabsko-muslimanska miselnost, ki včasih močno meji na ekstremizem. Razlike pa so nekje vedno večje.

Vendar sem tako kot na drugih potovanjih, tudi tokrat prišel do zaključka, ki se meni zdi pomemben. Če odmislimo vse države, običaje, kulture, tradicije, religije in statusne razlike si vsi ljudje, kljub temu da smo si tako različni, želimo istih stvari: živeti, jesti, spati, ljubiti, se zabavati in ob tem početi stvari ki nas zanimajo (Ok, ni nujno da v tem vrstnem redu). In prevečkrat smo tako zaposleni z iskanjem razlik, da skupnih interesov sploh ne najdemo in si tako brez potrebe otežujmo življenje.

Granada, Valencija

2008-01-08T01:03:00.000+01:00

Nazaj proti Valenciji je šlo vse brez problemov, no skoraj. Avtobusa za Ceuto zjutraj ni bilo na postaji, lokalci so mi kasneje razložili, da imajo pri tisti agenciji samo tablo in da avtobusi ne vozijo ravno tako kot bi bilo treba. Ampak ni bilo vecjih problemov, saj so v bližnja mesta vozili drugi avtobusi, tako da sem z malo štukanja bil na meji okoli enajstih in ob poldne že na trajektu za Španijo. Trajekt je bil sodoben in hiter in je za 13 km Gibraltarske ožine porabil nekaj več 40 min. V Algecirasu (Špansko mesto zraven Gibraltarja) sem med čakanjem na vlak rezerviral hotel v Granadi. Kot že večkrat zadnje čase, s pomočjo moje družine - hvala jim. Ker sem pozabil, da je praznik Svetih treh kraljev tu precej bolj popularen kot v Sloveniji (v Španiji se namreč deli darila otrokom na ta dan) so bili že vsi poceni hostli polni. Tako nisem imel druge izbire, kot da si privoščim malce boljši hotel in tako proslavim ob televiziji in dveh tamalih šparovih vrečkah uspešno vrnitev v Španijo.

Naslednji dan sem si na hitro ogledal mesto, večino časa pa posvetil za ogled slovite mavrske palače Alhambra iz 14. st.. Palača je res lepa, čeprav moram priznati, da bi bil verjetno nad njo precej bolj navdušen, če se ne bi pred tem tri tedne klatil po Maroku, kjer sem videl kar nekaj podobnih arhitekturnih dosežkov. Vseeno pa je bil razgled na mesto in bližnje, s snegom prekrito, gorovje Sierra Nevada ob prekrasnem sončnem zahodu še eden izmed trenutkov, ki jih ne bom tako kmalu pozabil. Ko sem se vrnil v mesto je bilo ob glavni cesti ogromno ljudi, na njej pa je bila parada predelanih prikolic, s katerih so otroci v kostumih metali reklamne bonbone. Prav zanimivo je bilo videti kako se je staro in mlado podilo za bonboni in jih pobirali s pločnikov. Ok, če sem iskren; tudi sam sem si napolnil žepe:)

Žal pa je zaradi te fešte nastal v mestu manjši kaos v že tako malce kaotični Španiji in to je bil vzrok, da sem moral kasneje čakati na avtobusni postaji do treh ponoči, saj je bil bus za ob polnoči že poln, ko sem prekasno prišel na postajo. Ampak, kdo bi se sekiral če je bilo vse drugo odlično.

Vsaka "odisejada" se enkrat konča in prav je tako. Lepo je iti po svetu, še lepše pa se je vrniti nazaj, poln doživetji, izkušenj in novih moči.

S trajektom proti Španiji

Z vlakom proti Granadi

Patio de los Arrayanes (Alhambra)

detajl iz stene palače

Palacio de Carlos V

Albaicín, Granada

pogled na zasneženo Sierra Nevado

Tine Mažgunov (senca čez obraz ni moje maslo)

Parada v Granadi na dan Svetih treh kraljev:

Še en filemček iz Chefchaouena: nastop maroške skupine na novega leta dan na glavnem trgu

Chefchaouen

2008-01-03T20:47:00.000+01:00

Ko sem ze mislil, da me Maroko ne more vec presenetiti, sem vstopil v staro medino tega mesteca in bil nad njo ocaran. Hisice so preproste in so na moc podobne tistim tipicnim iz Andalucije. Dolga leta so se namrec v to mesto preseljevali begunci (Muslimani in Judji) iz juga Spanije, ker so bili preganjani, po tem ko so Kristjani znova dobili jug Spanije v svoje roke. Se danes se cuti vpliv, saj se tu bolj pogosto kot francoscino slisi spanscino, zato je tudi spanskih turistov tu veliko vec kot na jugu Maroka.

Vse hisice in ulice v medini so oprano-modre barve in vcasih, ko se sprehajas okoli imas obcutek, kot da bi zasel v kaksno risanko. Res lepo, poleg tega pa je tu precej cenejse kot v vecjih mestih. Tu sem dobil prijetno enoposteljno sobo za manj kot 5 eur na noc. Ljudje so manj vsiljivi, manj nagnjeni k barantanju in na splosno zelo prijazni.

Zal pa je danes ze drugi dan dez, odkar sem tukaj in nic ne kaze, da bo kaj bolje. Tako bom s seboj v Spanijo odnesel tudi kitajski spominek iz Maroka, ki si ga res nisem zelel kupiti - deznik.

Toda mesto se je kljub temu pridruzilo tistim krajem na mojih popotniskih podvigih, v katerih bi brez problema lahko prezivel tudi teden, ne da bi se premaknil dalje in za katere vem, da se slej ali prej spet srecamo. Upam da drugic ob boljsem vremenu, saj je tu okoli vabljivih poti za treking kar nekaj.

Jutri grem na bus za spansko Ceuto ze navsezgodaj zjutraj, ob sestih. Tam bom poiskusil ujeti kaksen trajekt za Spanijo in ce bo vse prav, bom jutri spal v Granadi, ki si jo nameravam tudi na

hitro ogledati. po tem pa pocasi proti "domaci" Valenciji.

"Moj" pension, cisto v centru medine

Moseja na glavnem trgu

Casablanca, Fes

2007-12-31T22:51:00.000+01:00

Start v Casablanci ni bil najbolj blestec. Ko sem prisel, sem bil do konca premrazen, saj so bile temperature v avtobusu nenormalno nizke, nato sem se skregal s taksistom, ker me je hotel obrati za dobrih 80 dh, za konec pa sem moral se cakati na osmo uro, da so odprli hostel (se vedno premrazen). Ko sem se po stirih urah pocitka prebudil je bilo moje zdravje ze precej naceto, zato sem sel naravnost v hammam (pol savna, pol tusirnica - normalno locene za zenske in moske). Po dveh urah krtacenja, polezavnaja in masiranja sem se pocutil precej bolje, predvsem pa bolj cisto:) Zvecer sem sel na vecerjo h Kenzi in njeni druzini (prijateljica, ki studira v Valenciji, njena druzina pa je iz Casablance) Tu sem imel priloznost spoznati precej drugacen Maroko, kot sem ga bil vajen prejsne dni. Njen oce je priznani arhitekt in predel, kjer zivijo mocno presega povprecne predele Casablance. Tudi drugace je Casablanca najbolj evropsko mesto v Maroku in ljudje so tu precej bolj liberalni kot npr. v Marakesu. Drugi dan zjutraj sem si na hitro ogledal mosejo Hasana II (bivsi kralj), ki je res lepa in obenem najvecja v Maroku. Nato pa sedel na bus za Fes, iz katerega vam pisem sedaj in v katerem bom kmalu (uro za vami) docakal Novo leto. Fes je najstarejse marosko mesto z milijon prebivalci. Medina (stari del mesta, ki je v celoti obdan z obzidjem) je res velika in je v njej pravi labirint ulic. Le te so podobne kot v Marakesu; ozke in na obeh straneh se nekaj prodaja. Po enem dnevu tavanja po tem labirintu, ga imam vec kot dovolj, zato se ze veselim jutrijsnega prmika v umirjeno mestece v hribih: Chefchaouen.

Z novoletno festo tukaj v Fesu, kljub velikemu stevilu turistov, bolj slabo kaze, zato se zna zgoditi, da bom danes docakal Novo leto v postelji z Lonely planet-om v roki in slusalkami v uhah, saj imam bus ze ob 7:30. Toda ce odmislim, da je danes Novo leto in da ga v Sloveniji zurate na polno, mi ni sile:)
Izrabljeno, kratko, jedrnato a iskreno:

SRECNO NOVO LETO 2008

Kenza in njeni dve sestrici pri vecerji

Moseja Hasana II (nisem ziher, kaj je tako ukrivilo ta minaret ampak, zdi se mi da se z mojim objektivom dogaja nekaj sumljivega)

detajl iz zgornje moseje

Bab Bou Jeloud; vrata v medino

Pokopalisce v Fesu

Kasbah an-Nouar (ce se vam zdi da ta fotka visi imate na zalost prav:)

Ciscenje cevljev na terasi

mesnica na ulici Fesa

Se en tipicen prizor z ulic Fesa
ne to ni fuzbal, to so konjske dirke

maroski deklici

tovarna maroskih preprog

tehnike barvanja usnja so v Fesu se vedno enake kot v srednjem veku (vir:L.P.)

naselje v medini

Sefe trgovine z usnjenimi izdelki. Fotka je slaba, ampak cekiraj kapo WCH 2001 Bled-Pokljuka

Za sportni prispevek nocoj je poskrbela gimnazija Essaouira proti neznani gostujoci ekipi. Tako kvaliteta igre kot vzdusje na tribunah se ne more kosati z domaco Korejsko kosarko, vendar so na dobri poti:)

Hang loose

2007-12-28T20:38:00.000+01:00

Na ta nacin z dvignjeno roko in Shaka sign-om surferji povedo: sprosti se, ali vse je uredu. In tocno tako je bilo zadnjih pet dni, ko sem bil z Oskarjem in njegovo surfersko klapo v Taghazoutu. Sprostitev, uzivancija in Fara:) Temperature so bile cez dan tudi do 27 stopinj, tako da se je tudi namakanje v Atlantskem oceanu prav prileglo. Prve dni sicer priloznosti za surfanje ni bilo veliko, saj so bili na nasi plazi valovi premajhni. Ko pa smo (so) v Agadirju najeli avto in postali mobilni, ni bilo vec ovir in tudi najboljsi placi za surfanje so postali precej blizu. Usoda je hotela, da sem prvi vozil avto od Agadirja do nasega bungalova (cca.:30km), saj sem edini vzel vozniski izpit v Agadir. Tako mi je bilo fajn voziti avto po treh mesecih, kot takrat ko sem nabavil prvo stirko v osmem razredu:)

Naj namenim par besed se njim: hvala za prenocisce, instrukcije, super druzbo in se kaj...fajn je blu:)

Nikakor pa ne morem mimo mojega surferskega dosezka, saj ze prvi zaresni dan stal na surfu, ceprav le za sekundo pa vendar. Sedaj lahko lazje razumem, zakaj je moj brat postal obseden s tem sportom. Obcutek, ko te val prvic potegne s seboj je res neverjetnen. Oskar je povedal, da se je iz valov in pene videlo samo moj na siroko raztegnjen nasmeh:)

Bozicna vecerja in pantomima na Bozicni vecer

pantomimik Aljosa

tudi voznja v taksitu je lahko zabavna (sploh ce je v njem 7 potnikov)

Agadir je novo turisticno mesto (leta 1960, ga je potres zglihal z zemljo)

jutra v bungalovu so bila res super, saj nas je vsako jutro ob 9ih zbudilo sonce, nato je sledil zajtrk in jutranja kava, ki se je ponavadi zavlekla v tri ure

priprave...

Hang loose prvic

Hang loose drugic

pastircki, ki priletiju k avtu brz ko se ustavis na robu ceste

prehitevanje cez polhno crto v ovinek (ni panike, saj je prej potrobil in opozoril nase:)

danes na poti nazaj v Essaouiro

Se nekaj fotk od dneva ko sem zapuscal Essaouiro. Mocan dez je padal pribljizno slabo uro in povzrocil v mestecu pravo poplavo, ki je na dan butnila tudi kanalizacijo.

Nocoj ob polnoci drugic zapuscam Essaouiro, tokrat jo bom mahnil 6 ur voznje proti severu in sicer v Casablanco, kjer sem si ze zrihtal hostel.

Kro Fit On Arap

2007-12-22T21:52:00.000+01:00

...ali nekaj podobnega. Vcerajsni praznik namrec. Najvecji praznik v Maroku in je tesno povezan z Islamom. Na ta dan Muslimani pocastijo dogodek iz Korana, ko je prerok Abraham hotel v znak brezpogojne zvestobe zrtvovati sina in mu je nato angel dal jagnje, da ga zrvtvuje namesto sina. Nekaj takega, poznamo tudi Kristjani, podobna zgodbo iz Svetega pisma. Zal ne vem podrobne zgodbe, kar me je kot Kristjana kar malce sram. Kdor zeli me lahko o tem pouci v komentarjih.

Kakorkoli. Na ta dan vsaka druzina v Maroku (ne glede na druzbeni status) na domu, na dvoriscu ali vcasih kar na ulici zakolje jagnje, ki iz njega se tri dni pozneje pripravlja mesne obroke. Veliko druzin, si jih cez leto ne morejo privosciti prav pogosto.

Vceraj sem dobil priloznost, ki si jo normalno zeli vsak, ki je kolikor toliko predani popotnik, da se udelezi takega praznovanja z lokalci. Ko sem si zjutraj ogledoval mesto, kajpak s fotkicem v roki, me je nek fant ustavil in me vprasal, ce bi bil pripravljen malce pofotkati njihov obicaj. Ponudba je bila odlicna, fant se mi pa tudi ni zdel nevaren, zato nisem predolgo razmisljal. Res da je to pomenilo, da bom pofotkal kako bodo zaklali ubogo zival, ampak kaj sem hotel. Tradicija je stara in obicaj je obicaj, pod noz bi sla v vsakem primeru.

No pozneje sem bil vabljen se na kosilo in vecerjo, jaz sem jim prinesel za poizkusit malce domacih suhih klobas in snopca, ki mi ga je v Valencijo prinesl Matej. Tako sem z njimi prezivel zanimiv vecer ob ritmih arabske glasbe v skromni in majhni sobici brez elektrike. Punca Hayed ki je tudi praznovala z njimi, mi je naredila zacasni tatu s pudrom henno (ali nekaj podobnega), ki so zelo popularni tudi v Indiji in ki jih ona ponavadi rise turistom na plazi. Ker ji kasneje nisem posvecal dovolj pozornosti se je naenkrat spomnila, da je bil dizajn sicer darilo, da pa bom moral placati 400 dh (slabih 9000 sit), ker je ta puder silno drag. Seveda ji nisem nasedel, zato smo se sicer z malce pregovarjanja, zmenili da je je bil tudi puder darilo:) Kljub temu so kasneje sledila vprasanja v stilu: "ali bi se raje porocil v Maroku ali v Sloveniji" zato sem jih hitro seznanil z (vam do zdaj se neznanim) dejstvom, da sem ze zarocen v Sloveniji:)
Zvecer sem se hostel vracal z mesanimi obcutki, vendar je bila to vsekakakor ena izmed mojih zanimivejsih popotniskih izkusenj.

Danes sem si le lahko umiru ogledal mesto. Res je lepo, majhno in umirjeno, super stvar za vsakega, ki pride iz Marakesa, saj ti ni potrebno neprestano gledati za svojimi stvarmi in tudi ljudje so precej manj vsiljivi. Tudi plaza je super in tam sem si se enkrat v miru ogledal soncni zahod. Ko sem sel na avtobusno postajo, da bi preveril kdaj gre jutri moj bus za v Taghazout, sem nekje zasel z glavne ceste, ki vodi na postajo in prisel na obrobje mesta, ki je precej manj ocarljivo, kot sam center, ki velja za enega lepsih turisticnih destinacij v Maroku. Obrobje mesta namrec spominja na naselja iz filmov, kjer je se pred dnevi divjala vojna vihra, brez heca.

OK dost bo nakladanja, se par fotk...

Ce se ne oglasim do bozica: Vsem zelim veselo praznovanje Bozica, tukaj zal ni prav nic bozicno vzdusje, upam da bo jutri bolje, ko bom skupaj vsaj z enim druzinskim clanom, bratom Oskarjem:)

lokalci
tine+lokalca

odiranje ovce po zakolu

priprava kruha

peka kruha

sicer ne vem zakaj, ampak vsakic ko smo dvignili pokrovko sem moral biti jaz zraven, seveda smo to tudi nickolikokrat tudi zabelezili:)

risanje henne

ulica v centru

ulica izven centra

Se en prizor iz predmestja

renault 4 gtl for ever

Plaza: cakanje da mi zalije prste

lokalni Bob Marley (fajn dic)

eden izmed mnogih

sozitje: jaz njima Fanto, onedva men fotko

Se pogovor s simpaticnim starckom, ki mi je na vsak nacin hotel prodati Space cake (piskot s hasisem)

Marakes

2007-12-19T21:01:00.000+01:00

Marakes. Ne vem kaj naj napisem, zato je tokrat malo vec fotk. Povem lahko samo to da sem bil nad mestom prijetno presenecen. Dobil sem vse tisto, oziroma vec, kar sem od nekega arabskega mesta pricakoval. Zakaj vec? Ker vpliva zahodnega sveta, razen francoscine, polomljene anglescine in Coca-cole, prakticno ni cutiti. Nad Marakesem je bil presenec celo mladi turist ki je prisel sem iz Jordanije. Povedal mi je da je Marakes precej bolj "staro" in konzervaztivno mesto od njegove drzave. Zna biti da je vpliv zahoda proti severu Maroka mocnejsi.

Vseeno pa Marakes za turista ni tako poceni, kot sem si predstavljal. Mesto je se vedno precej eksoticna destinacija, kljub temu da je povezava z Evropo z nizkocenovnimi poleti dobra. Zato je turistov kar veliko in cene temu primerne. Npr: Ceno hostlov so primerljive ali celo drazje od prenocisc v Valenciji. Tu placujem za budged hostel 12 eur. Piscancje nabodalo s kromiprjem 35 dh (cca 800 sit),kuskus z govejim mesom 25 dh (550sit), kebab 20 dh (cca 450 si), zupa 3dh (cca 70 sit), pomarancni sok 3dh . No zdaj sem vam pa mimogrede povedal se moj jedilnik prejsnih treh dni:)

Jutri grem dalje v obmorsko Essaouiro za par dni (po zagotovilu domacinov, umirjeno prijetno mestece), potem pa dalje v Agadir, kjer se bom po dveh mesecih in pol srecal z Oskarjem, ki bo tam, z njegovo surfersko klapo prezivljal novoletni dopust. Tam se jim bom za par dni pridruzil, potem pa odrinil naprej. Kam, pa se ne vem. Ce gre verjeti Oskarju, me bo surfanje tako prevzelo, da se od tam ne bom premaknil. Bomo videli...

"moja" ulica

razlike med revnimi in bogatimi ni tezko opaziti

prodajalec preprog

kdor prvi pove v katerem glazu je naravna unisex viagra dobi za nagrado 10 gramov le te, direkt iz Maroka...

pol ure na tej ulici in ucinke CO2 izkusis v lastni betici

Marakes ekspres

Obezna fotka vsakega ki objisce arabski svet

Coca-cola generacija osvaja

Prodajalec posuenega sadja

resna debata

ni zacimbe, ki se je nebi naslo v Marakesu (to se le tako rece:)

Mustafa Mazgon

Zakon mocnejsega na ulicah Marakesa

...10x zoom pride prav:)

Ta fotka mi je pa res zakon

Prodaja in izdelava luck

demonstracjia naravnega barvila - dozivis raznorazne sove samo da vstopis v trgovino

se en izmed mnogih

moj diler pomarancnega soka

Danasnja vecerja

Se filmcek iz moje ulice, kjer imam hostel. Ulica je ena izmed mirnejsih, varnejsih in prijazejsih ulic v mestu

Maroko

2007-12-17T22:44:00.000+01:00

Lep pozdrav iz Maroka. Slik zal se ni, saj sem komaj dobro prispel sem v Marakes. In tudi tega posta ne bi bilo, ce me receptor v hostlu ne bi hotel ze navsezgodaj "nategniti". Rekel je namrec, da depozit; ki sem ga placal prek neta ne dobijo oni, ampak worldhosteling, preko katerega poteka rezevacija. Zato sem bil primoran poiskati internet, da sem si lahko sprintal list na katerem pise koliko moram placati.

Moram povedati, da je prvi vtis res odlicen, saj mesto se bolj zivo in pristno, kot sem si predstavljal. Sem pa ze mislil, da v hollywoodskih filmih malce pretiravajo;)

Hostel je cist in lep edino WC je kaksne dva stuka nizje. Ampak mislim da ga nocoj ne bom potreboval, tako da ni panike. Se bom pozkusil izogniti sumlivim kebabom, ceprav izgledajo prav vabljivo. Danes grem v posteljo malce prej, kot sem bil zadnje case vajen, saj me je zadnji teden po pravici, kar precej zdelal. No ampak zato pa so pocitnice:)

Los Cachondosi, morajo biti zdaj na poti nazaj iz Milana v Slovenijo saj so imeli let iz Valencije ob dveh. Zelim jim srecno pot in se enkat: hvala ker ste mi popestrili teden.

@Davce: Kapa je moja ideja;) Kupil sem jo v Barci; prav tako sem si zelel ze od leta 59 ko je Che uspesno zanetil revolucijo na Kubi;)

@Fajfa: jah sit, bo mogu Knofler pacakat, da novga lita enkat, ka pridem nazaj. Ampak hvala se enkat. Sm zihr, de bu dobra fora:)

Moram koncati, saj je tipkovnica, mislim da ,francoska, kar mi povzroca nemalo tezav.

Special edition!!!

2007-12-15T13:46:00.000+01:00

Zakaj...ker smo tokrat z vami posebni poročevalci pod skupnim imenom Los Cachondos.

Čas bivanja pri našem gostitelju se počasi izteka, zato naj bo ta post zahvala izjemnemu kuharju, prevajalcu, turističnemu vodiču, ponočevalcu, skratka idealnemu primerku erazmovca Tinetu. Dnevi v Valenciji so res hitro minili, noči pa še hitreje... Pa gremo lepo po vrsti: nočnega življenja vam ne bomo opisovali, saj kot je vsevedni inžinir že predvideval...tu ni blu pa ris neč:) Znamenitosti mesta nas niso pretirano zanimale, saj smo se bolj kot to hoteli uživeti v življenje povprečnega erazmus študenta in smo čas namesto v katedralah raje preživljali na plaži. Hitro smo se tudi privadili na španski način življenja in vzeli vse stvari na tranquilo. Omeniti velja še naše prizadevanje za postavitev rekorda v svetovno znani igri "bunkabrc" in metanju flaše v daljino.
Nogometni navdušenci smo si danes zvečer na stadionu Mestalla skupaj z ostalimi cca. 50.000 gledalci ogledali nogometno tekmo med Valencijo in Barcelono, ostali poznavalci mrožev pa so si večer popestrili z ogledom cirkusa. Po tem smo odklonili vabilo na privatno zabavo, to so nam svetovala naša jetra, poleg tega pa nas jutri čaka ogled Oceanografica.

Da pa bivanje le ni bilo povsem brez težav je poskrbel Tinetov cimr (ob enem tudi lastnik stanovanja), saj ga je zmotila (pre)številna delegacija in slovenski kulinarični večer v zgodnjih jutranjih urah. Naslednji dan je bil sklican krizni sestanek, častno vabilo nanj je prijel le g.Mažgon in pereče teme so se kaj hitro uredile.

Imeli smo se res lepo, več podrobnosti v Sloveniji.

P.S.: Neglede na pestro dogajanje ta teden, je Tine uspešno opravil vse šolske obveznosti.

Los Cachondos

Skrb za lepo kožo je pri Mateju na prvem mestu

Tranquilo en la playa

Bunkabrc

gostitelj

Mestalla - Valencija:Barcelona, 0:3

Prišli so...

2007-12-12T19:50:00.000+01:00

No en kratek post za tiste, ki vas zanima kako so se fantje nastanili. Vse je šlo brez problemov, dobili smo se tako kot smo načrtovali. Res jih je bilo lepo videti, po dolgem času. Včeraj sem jim najprej razkazal našo teraso na vrhu našega bloka, kjer smo nazdravljali z nekaterimi odličnimi slovenskimi dobrotami, ki so jih fantje prinesli s seboj. Kasneje smo si v lokalnem baru ogledali tekmo Valencija - Chelsea, 0:0, s tem je Valencija izgubila tudi možnosti za vstop v pokal UEFA. Nato smo se odpravili v center v klub kjer naj bi bil brezplačen koncert flamenka, vendar je bila ta novica žal napačna tako da iz tega ni bilo nič. Zato smo si samo ogledali stari del mesta, kjer so fantje dobili prve vtise o mestu. Ko pa smo pozno ponoči prišli domov, smo nadaljevali s slovenskim kulinaričnim večerom, kjer smo skuhali pol ducata odličnih krniških klobas, ki jih je s seboj prinesel Matej. Tako jaz kot moji cimri smo bili navdušeni.

Na žalost pa se je zgodil tudi incident, saj je Tinetov P. (ne moj), fotkič poletel po tleh in pristal ravno na objektivu. Žal je to najverjetneje smert za ta skoraj legendarni fotoaparat...žal. Ampak ob odlični kulinariki, smo ta dogodek, precej lažje preboleli:)

Danes so si fantje ogledovali mesto, jaz pa sem šel na faks, ker sem imel še tretji, zadnji kolokvij iz predmeta Organizational Behaviour. Kolokvij tudi tokrat ni bil pretežak in sem ga kar uspešno odpisal. Jutri pa imam prvi izpit iz predmeta tehnike za predstavitev dizajna. Na srečo sem se na te zadeve pripravil že med vikendom.

No namen tega posta je bil pravzaprav to da se zahvalim vsem dobrotnikom v Sloveniji za dobrote iz Slovenije;) Hvala, hvala in še enkrat hvala! Res sem bil prijetno presenečen:) Fajfa, Knofler se že suka:)

Zdaj pa moram iti, ker je krompir že kuhan.

Za konec še modri rek Kacina: Pejmo zej ka dila v gatah in želudcu: HEEEEJ:)

Prihajajo...

2007-12-11T01:28:00.000+01:00

Prijatelji namreč. Na obisk v Valencijo.

To so prijatelji, ki jih lahko ne vidiš dva meseca ali pol leta pa bo debata tekla, kot da ste se nazadnje videli včeraj. To so prijatelji, ki si lahko z njimi cel dan in ne spregovoriš besede, pa se zaradi tega ne boš počutil trapasto. To so prijatelji, ki jih lahko brez problema pokličeš, da te pridejo iskat, ker te je ulovil dež, ko si šel na kolo. Prijatelji, ki ti v zadnjih minutah podaljšajo bivanje v študentskem domu, ker si se pol ure pred tem v Idriji spomnil, da je ob polnoči zadnji rok. Prijatelji, ki jim ni pretežko, se vedno znova vračati iz Viča v Rožno, ko ste že na poti v Idrijo, ker si pač spet pozabil ene CD-je. Ki so pripravljeni s teboj narediti kakšno traparijo samo zato, da bo fora. Ki te poznajo in ti ne obrnejo hrbta, čeprav se kdaj obnašaš kot kreten. Prijatelji s katerimi se lahko grdo skregaš, pa veš da se po tem odnos ne bo spremenil. Ki veš da bodo tu, če bo življenje grdo.

Sem postal preveč sentimentalen? Mogoče, ampak nima veze... vesel ker jih imam, in ker jih bom jutri spet videl.
Prijatelje namreč:)

Barca - drugič

2007-12-08T01:04:00.000+01:00

Sem hotel napisati par besed več o Barceloni in mojem obisku tam, pa ne vem če mi bo uspelo. Je prav malce tečno pisati zdaj za nazaj. Spominja me na to, ko sem moral na faksu pisati poročila na koncu semestra o vaji, ki smo jo imeli prvi teden semestra. Ni lepšega, vam povem.

Na kratko. V Barceloni sem bil slab teden in sem stanoval, kot sem že napisal pri Janiju in njegovih cimrih. Res so bli face in preprosti, tako da smo se hitro uštekali. Z Janijem se poznava iz Šestke iz študentskega doma, kjer sva bila eno leto v istem štuku in je ravno tako strojnik. Igor je študent arhitekture in bo v Barceloni celo leto, Andreja pa je frizerka, ki tukaj živi že več časa in občasno striže na modnih revijah, drugače pa tukaj dela kot varuška. Prav prijetno je bilo govoriti en teden skoraj samo slovensko, da si človek malo odpočije:) Tudi večeri ki smo jih preživeli v njihovem stanovanju so bili nekaj posebnega. Na koncu sem se počutil, kot da bi bili skupaj že vsaj dva meseca.

Če primerjam Barcelono z Valencijo, bi lahko rekel, da sem zelo zadovoljen da sem se odločil za Valencijo (hvala Mija za nasvet:). Glavne prednosti za erazmovca so; da je tukaj precej cenejše, (sploh cene stanovanj) in da tukaj ljudje govorijo s tabo samo špansko. Tam so brž, ko so videli da sem turist, začeli govoriti z menoj angleško, me seboj seveda govorijo katalunsko. Poleg tega pa Valencija ni tako turistična in je, vsaj po občutku, bolj varna. Vsekakor pa je Barcelona zelo zanimivo in lepo mesto, prava metropola z ljudmi z vseh koncev sveta, kar ji da poseben čar.

Prve dneve sem imel s turističnimi znamenitostmi kar malce smole, saj sem vse pogledal po dvakrat. Sagrado Familio celo trikrat. Prvi dan sem bil prepozen za dvigalo, ki pelje na enega izmed stolpov. Zato sem na blagajni zaprosil za žig na račun, da sem lahko šel gor naslednji dan. Ko sem naslednji dan čakal v vrsti že pol ure, so nam sporočili, da se je dvigalo pokvarilo in zato so nam dali vstopnice za prosti obisk bazilike. Zadnji dan mi je naposled le upelo iti na stolp. Še razmišljam če se je izplačalo:) Ne ne fajn je bilo, lep razgled. Naj povem še nekaj o tej baziliki: graditi so jo začeli 1882 in je sedaj zgrajena malce več kot 50%, vendar po zadnjih izračunih naj bi bila končana leta 2025 (predvsem zaradi naprednejše tehnologije), drugo leto pa bi v njej že bila prva maša. Gavdí je na njej delal 40 let, zadnih petnajst let njegovega življenja pa se je posvetil izključno tej zgradbi. Umrl je pri 74 in sicer tako da ga je zbil tramvaj na eni izmed glavnih ulic v Barceloni. Za tiste ki ne veste; Antonio Gavdí je arhitekt, ki je v Barceloni pustil največji pečat. Podobno kot Plečnik v Ljubljani. Sam sprva nad zgradbo nisem bil preveč navdušen, ko pa sem šel notri in ko sem si ogledal muzej o tem, kako je Gavdí dobil inspiracijo za nešteto detajlov (večino jih je dobil iz narave), ki jih prej sploh nisem opazil, je postala zadeva precej bolj zanimiva.

V nedeljo smo si skupaj s "cimri" in Stanetom ogledali Picassov muzej. Muzej je posvečen predvsem zgodnjim delom tega umetnika. Prav zanimivo je bilo videti, kako se je razvijal. Pri petnajstih je risal tako lepo, da nisem mogel verjeti da lahko nekdo tako riše že pri tej starosti. Pozneje je šel v šolo za slikarje v Madrid, vendar jo je že po letu in pol zapustil, ker je bil mnenja , da se tam ne bo naučil nič novega. Pri 21 letih, ko je živel v Parizu in so ga očitno dajali harmoni pa je risal tako kot osnovnošolčki vendar na temo erotike. Najbolj odbita mi je bila risba nekega možakarja ki je klečal, iz riti mu je štrlel drek v eni roki je imel "zadevo" v drugi pa pladenj s puranom. Hehe, žal ni bila na prodaj. Kmalu za tem obdobjem pa je Picasso izumil Kubizem, s katerim se je tudi zapisal med največje umetnike vseh časov.

Pa da ne bomo samo o znamenitostih. Tudi nočno življenje v Barceloni je precej živahno, čeprav nam največkrat v klube ni uspelo priti; ali smo bili prepozni za notri, ali nismo imeli obveznih flyerjev za vstop, ali pa se nam je zdelo preprosto predrago. Tako da se je naše ponočevanje največkrat končalo na Rambli, najbolj znamenita in turistična ulica, kjer so nam Pakije (tak vzdevek se je prijel Palestince v Barci) prodajali malo pivo po en evro. Ilegalno seveda

Sagrada Familia
Dva izmed 8 stolpov. V sredini se gradi glavni stolp, ki bo precej višji kot tile tu.
Dva detaila, ki sta zelo očitno pobrana iz narave.

Casa Batlló, prav tako delo Gaudíja
Ulica pod parkom Güell
park Güell (Gaudí)
Barcelona v somraku
Skvoterji v Barceloni brez zadržkov povedo, kaj si mislijo o nas turistih:)
(povečat bo treba)
Ne to ni več Gaudí, to je umetnija, ki je spontano nastajala nekega večera pri nas doma:)
"naš" barrio - La Barceloneta. Nekoč najrevnejši predel za ribiče in delavce
Tudi v Barceloni ima vsak svoje veselje:)

Pravzaprav sploh ne vem čemu sem pisal vse to, ko pa zna Manu Chao na najboljši način predstaviti Barco v precej krajšem času:

Barca - prvič

2007-12-05T20:48:00.001+01:00

Žal tokrat nimam časa, da bi napisal kaj več. Zato naj napišem samo da sem se imel super v Barceloni, da sem bil prva dva dni preveč zagrizen turist in so me noge bolele kot že dolgo ne, da so me Jani in njegovi cimri odlično sprejeli in sem se imel z njimi res fajn, da sem tam srečal mojega strica Staneta, ki je bil ravno v tem času v Barceloni, tako da sem iz prve roke v živo izvedel nekaj domačih novic, poleg tega pa me je na vsak način hotel malce razvajati in prav nič ni pomagalo, če sem mu zatrjeval, da mi tu nič ne manjka. Hvala še enkrat, vsem.

Ostalo dopolnim, ko utegnem...

Ja, pa prvič se mi je uspelo fliknit v morje odkar sem tu...voda še vedno drži temperaturo. Ne vem sicer koliko je bila, ampak je vsekakor toplejša kot Kanomljica poleti.

No zdaj imam pa še probleme z netom, tako da še filmčka nisem mogel naložiti gor...drugič!

Andreja, Igor in Jani

Po kopanju...

Sveže novice

2007-11-26T16:32:00.000+01:00

Žal je tokrat samo ena sveža novica in ta je......da ni ostalih svežih novic:) Ja tako je, sicer malo zares, malo za šalo. Zakaj je tako? hjah...težko rečem. Mislim da je glavni razlog to, da sem se življenja tukaj navadel do te mere, da sem...žal mi je, da to rečem...zapadel v manjšo rutino. In je to kar bi tukaj pisal, pribljižno tako, kot da bi vi pisali blog kaj počnete v Sloveniji. No, saj ne da ni zanimivo brati, rad berem novice od vas, tudi če počnete najbolj vsakdanje reči. Malo težje pa je pisati te stvari. Saj ne da ni dovolj zanimivh reči tukaj, ki bi vas verjetno zanimale. Ampak ponavadi je tako, da so te stvari zanimive prve dni, ko prideš sem. Ponavadi so to majhne razlike, ki te sprva fascinirajo ali nasmejijo ali pa se ti zdijo tako trapaste da si rečeš; to moram napisati na blogu ali narediti fotko. Kot naprimer: postaja za trolo, ki je izdelana iz kombinacije stekla in jekla - meni res lepa, palme ob glavnih cestah - res kul , trgovec, ki med tem, ko ti hoče zaračunati svinčnik v papirnici pozabi nate, ker se je zadebatirav s svojo mamo na telefonu - prvič super smešno, 7-letni otroci v soboto ob enajstih zvečer v peskovnikih, v parku s svojimi starši - he he. Ko pa vidiš oz. doživiš četrtič, se ti zdi že vse tako normalmno, da se ti ne zdi več vredno pisati o tem. Če gredo stvari bolj počas kot si jih navajen v Sloveniji si rečeš samo "tranquilo" (beseda v španščini pomeni "mirno" in je beseda, ki se je v špansko govorečih državah navadiš med prvimi).

Zato je padla novica o 32 let od Frankove smrti, čeprav vem da bi vi raje brali, kako mi je veter na strehi našega bloka, razpihal cunje, ki sem jih tam sušil. In da mi je en štumf zletel v atrij, ki ga je bilo nato nemogoče rešiti. Zato sem poklical gasilce....hec, to se ni res zgodilo, je pa, tako si vsaj mislim, vsekakor bolj zanimivo brati take neumnosti, kot pa iti na wikipedijo čekirat življenjepis od Franca.

No pa naj natresem vseeno nekaj brezveznih novic. V petek je imel sošolec, Mehičan Juan Jose rojstni dan, zato sem bil povabljen k njemu da bi malce nazdravili. Čeprav sem imel rahlo vročino sem vseeno sklenil da grem malce pogledat. In kasneje pristal v najnovejšem klubu in precej dragem The Mill (zelo špansko vsekakor:), ker je njegova cimra poznala dekle na vratih kluba in nas dala na listo, tako da smo imeli prost vstop. Na vratih nam je dala še nekaj kuponov za prezplačno pijačo, tako da smo bili vsi kar zadovoljni. Klub sam mi je bil kul, velik, z laser šovom, kar pa bi težko trdil za glasbo, ki se je tam sukala. Klub ima sicer tri prostore in z nobenim nisem bil prav zadovoljen. V največjem je bil tehno, v drugih dveh pa r&b in nek meni nepoznan punk. Tako da nisem bil ravno navdušen. Ampak v celoti gledano je bil petkov večer kar zabaven. Všeč mi je bila govorica teh dveh Mehičanov, še posebej cimrina od sošolca, saj je skoraj v vsakem stavku uporabila besedo super (super lejos, super bueno, super boracho) in sem se kar hitro nalezel od nje.

Danes sem se jaz malce angažiral in zbral ljudi z vseh vetrov s katerimi bomo šli v "bodego", kjer lahko ješ pršut in sir s kruhom, zraven srebaš pivce in si na koncu razdeliš račun in pride vse skupaj, res poceni. Nisem še bil tam, ampak baje je ob ponedeljkih, večer, namenjen ersmus študentom, tako da bomo videli kako bo.

To je to...tako znam naložt, če me izivate, tako da boste naslednjič, ko boste pisali komentarje dvakrat premislili, kaj boste napisal:)))

Fotka za mamo: evo mama tak kat si me učila; napiti robov, cujne abrnene akul...:)

Franco ha muerto

2007-11-20T20:58:00.000+01:00

Franco je umrl. S temi besedami so na današji dan pred 32 leti, obvestili Špance prek TV sprejeminkov, da je umrl njihov nepriljubljeni diktator Francisco Franco. Ravno prej je bil po televiziji, kratek dokumentarec o njem, na katerem so bili posnetki iz pred 32 leti in ni bilo niti pribljižno čutiti take žalosti, kot ko je umrl naš-vaš Tito. Za tem je bil še prispevek, kako so odstranjevali njegove spomenike po celi Španiji. Kaj več bi težko povedal o njem, oz bi naredil preveč napak, tako da vas povabim, da si sami preberete tu, če imate čas in če vas to zanima. Jaz ga trenutno nimam, saj jutri pišemo drugi kolokvij pri predmetu Organizational behaviour. Prvega sem opravil kar uspešno. Upam da bo jutri podobno.

Naj na tem mestu napišem še to, da Španija od Francove smrti v svoji himni Marcha Real nima besedila. To je predvsem moteče za športnike, saj izgleda, kot da so Španci edini, ki ne znajo zapeti svoje himne, zato je letos, Španski olimpijski komite predlagal, da bi se ta stvar končno uredila.

RKJ goes international

2007-11-17T17:33:00.000+01:00

Ali po domače: dober glas seže v deveto vas. Ta misel me je spreletela, ko sem v kiosku na naši ulici zagledal najnovejšo, novembersko številko glasila Zaklonišče poroča, ki jo že vrsto let izdaja RKJ oz. Taborniško društvo: Rod kranjskega jegliča iz Spodnje Idrije. Cena je bila sicer malce zasoljena, slabih 10 eur, 9,86 eur če sem natančen. Stroški prevoza pač in tudi branost tega glasila je brž za glavnim častnikom El pais, tako da z lahkoto drži ceno na tržišču. Vsekakor moram povedati da se je nakup izplačal.

Drugače pa je sedaj tudi tukaj mraz malce pokazal zobe. Danes je temperatura tu 13 st.C, kar pomeni da je v moji sobi verjetno okoli 6 st. Hec. Ampak res je vedno bolj mrzlo in temačno v moji sobi kot zunaj. Smo v prvem nadstropju in imam samo eno okno v atriju, s pogledom na sosedovo stanovanje. Tako da, večkrat ko se zbudim, nimam pretirane volje da bi vstal iz postelje, ker imam vedno občutek, da je zunaj oblačno in mrzlo. No sedaj sem se že malce navadel na to, tako da se poizkušam čimprej spraviti s te moje majhne sobice, ven na sonce. Vseeno pa sem danes potegnil izza kavča, star električni radiator, ki še vedno odlično funkcijonira in dejstvo, da je moja soba manjša se mi ne zdi več tako slabo, saj se zelo hitro ogreje in je v njej spet prijetno toplo.

Še novost na blogu; dokler se ne spomnim pametnejšega imena mojega bloga, bo ta pač brez imena. Ime Moj svet, sem si izmislil na hitro, ko sem odpiral ta blog. Ime se mi zdaj zdi čisto preveč obrabljeno, tako da je zaenkrat boljše nič kot to. Tudi glede anketic bomo pač morali narditi kompromis, kljub temu da se niste strinjali da bi to rubriko odstranil. Anketa bo, ko se spomnim česa pametnejšega, ok?

La Ratlla (625m)

2007-11-13T12:25:00.001+01:00

V nedeljo sem se spet pridružil izletu, ki so ga organizirali planinci na UPV. Štartali smo se iz mesta, ki je oddaljen 50 km južno od Valencije. Sprva smo se povzpeli na hrib ki je na sliki spodaj (panoramska), potem pa smo večinoma hodili po grebenu in premagovali manjše griče. Bilo je res lepo, saj smo vseskozi lahko opazovali čudovit razgled na mesta pod hribi in riževa polja, ki so značilna za ta predel. V mrčasti daljavi smo lahko videli celo Valencijo. Edini hrib na katerem sem zasledil štampilko in steber, ki označuje vrh je bil La Ratlla (625m). Pot ni bila naporna, bila pa je kar dolga (16km vse skupaj) in na nekaterih predelih precej zaraščena z nizkim grmičevjem. Na poti nazaj sva se s Radko malce izgubila. Bila sva na čelu skupine in debatirala, ter tako spregledala eno križiče. Seveda sva kasneje, ko sva zagledala skupino na drugi strani soteske, spoznala da sva na napačni stezi. Obrnila sva se, šla do križiča in jim nato sledila po pravi poti. Toda kasneje se je pred nama pojavilo še eno križiče in nisva imela pojma po kateri poti bi šla dalje. Vprašala sva še ene pohodnike, če kaj vedo za našo skupino pa so rekli da so jih samo slišali, niso pa vedeli po kateri poti so šli. Po njihovem nasvetu sva se odpravila po malce daljši poti, ki naj bi vodila do našega štartntega mesta, problem pa je bil da sva morala malce pohiteti, saj se je že mračilo, in bi bilo v mraku skoraj nemogoče opaziti majhno stezico, ki se odcepi iz te poti, zato sva od časa do časa tudi malce tekla. Na koncu se je vse izšlo super. Do avtov sva prišla tik pred mrakom, skoraj uro pred njimi. Šli po krajši poti, sicer kar po strugi manjšega potoka. Ker so bili skoraj vsi brez svetilk je bila njihova pot v mraku precej težka. Mislim da bi nama v nedeljo izraz Lucky Losers kar pristajal:)

Panoramska - precej popačena in slabo zleplena, vendar za predstavo bo že uredu

Ne strma, vendar zaraščena pot

Mesto pod hribi, poleg njega jezero, ki se uporablja za gojenje riža.

rižev nasad

Abstraktni avtoportret na La Ratlli

Delček naše ekipe

Palmice v hribih so bile zame nekaj novega

hribci

Igor; sem te opozoril da se moraš lepo držat:), na desni Stefan

Do mraka ni bilo več dolgo...

CAC

2007-11-08T01:21:00.000+01:00

Že kar nekaj časa, nameravam napisati par besed o trenutno najbolj zanimivi stavbi v Valenciji, ki je od mojega bloka oddaljna slabih 200m. Oziroma je to kar cel kompleks, kar že samo ime pove;Ciudad de las Arts y las Ciencias de Valencia ali Mesto umetnosti in znanosti. Vse skupaj je res hudo za videt, in ko sem prvič videl zadevo od blizu me je imelo, da bi kar ostal tam, kakšen dan ali dva in samo posedal in gledal. Polno nenavadnih detailov in oblik, vse novo in lepo,vse v keramiki. Čeprav sem s časom dobil občutek da je mogoče preveč posebnih stavb na kupu, da je malce prenatrpano in da se stvari ne usklajujejo najbolje. Tudi en kolega tukaj, arhitekt, mi je povedal eno zanimivo, bolj filozofsko teorijo, ki ne govori temu kompleksu ravno v prid, ampak o tem mogoče kdaj drugič.

Arhitekt tega kompleksa je v Valenciji rojeni Santiago Calatrava. Med drugim je njegovo delo tudi novi olimpijski stadion v Atenah, trenutno pa dela novo železniško postajo na Ground Zero, tam kjer je nekoč stal WTC v New York-u.

Prva stavba tega kompleksa L´Hemisfèric je bila zgrajena leta 1998. V njej je 3d IMAX kino. Leta 2000 so zgradili; Museo de las Ciencias Príncipe Felipe, kjer naj bi se bilo prepovedano ne-dotikati se stvari, in je verjetno predvsem namenjeno mlajšim obiskovalcem ter L´Umbracle, to je na površju umetni park s palmami, pod zemljo pa služi kot parkirišče. Leta 2003 so zgradili L´Oceanogràfic, meni osebno najbolj zanimiva, saj je v njej ogromen akvarij, z dvema velikima steklenima tuneloma, tako da imaš, baje, občutek kot da si globoko pod gladino morja obkrožen s 500 razno raznimi vrstami morskih živali, vseh živali skupaj pa naj bi bilo 45000 in je tako največji akvariji v Europi. Še čakam, da si ogledam. In zadnja, največja ter obenem najbolj abstraktna pa je Palau de les Arts Reina Sofía, ki bo služila za opero, ples in teater. Pravzaprav je bila ravno prejšni teden premierna predstavitev opere Carmen in je bilo prav zanimivo videti ljudi, ki so že okoli polnoči čakali na karte pred to stavbo, na stolih za kampiranje, svetilkami na glavah, s knjigo v roki in zaviti v spalne vreče. Jah...vsak ima svoje veselje. Okolica z bazeni še vedno ni v celoti dokončana, tako da lahko vsak dan spremljam napredek, ko se z biciklom vozim mimo. Danes so sadili drevesca.

Sam kompleks naj bi bil končan še letos, ko bodo čez park potegnili še en most. Čez ta most in okoli Palau de les Arts naj bi šla tudi proga formule 1, ki bo v Valenciji gostovala že naslednje leto. Vendar so se pozneje odločili za drugo krajšo varianto. slikca tu

Par nočnih fotk (še sreča, da sem vzel s seboj tudi stativ):

L´Umbracle: zgoraj park, spodaj parkirišče
(fotka je nastala že pred kakšnim mesecem, ko je bila Valencija v znamenju praznovanja)

Palau de les Arts, L´Hemisfèric, Museo de las Ciencias Príncipe Felipe

Še nekaj dnevnih oz. jutranjih...

Palau de les Arts Reina Sofía

steber od mosta

dela še niso končana...

polnjenje bazena

jutro

In sedaj... nekaj povsem drugega. Bloga nisem začel pisati, da bi govoril o dogotkih v Sloveniji, ampak novica je dobra in kar je prav je prav.Union Olimpija premagala CSKA! Jeeeeeee! Janze in ostali; sem vam prav fovš, ker se bili na tekmi. Če že Valencija ni uspešna letos in verjetno ne bo šla naprej, naj pa vsaj Olimpija postane evropski prvak, da bom še bolj ponosen da sem Slovenec:)

GP 500 - Cheste, Valencia

2007-11-05T16:04:00.001+01:00

Ta vikend je bila v Valenciji oz. v vasici Cheste, ki cca. 20km odaljena od mesta, finalna dirka za pokal GP500. Z zmago, si je domacin Pedrosa priboril skupno drugo mesto, za avstralcem Stonerjem. Valentino Rossi je padel na kvalifikacijah, si zlomil roko, zato predcasno koncal dirko ter tako izgubil boj, za drugo mesto v skupnem sestevku.. Toliko o dirki. To verjertno ze veste, vsaj tisti, ki vas ta sport zanima. Jaz mu, po pravici povedano, ne sledim najbolj, zato tudi nisem bil pripravljen odsteti denarja za karto. Smo se pa vseeno odlocili, da gremo v soboto zvecer pogledati vzdusje v ta "pueblo" Cheste. Bilo je kar zanimivo in je vse skupaj precej spominjalo na kaksno ulicno zabavo ob novem letu, le da je bilo tukaj stevilo, oprostite izrazu, "usekanih" ljudi malce vecje. Na ulici je bila popolna gneca, sem in tja pa se je skozi gneco prerinil kaksen motorist, ki je na vso moc dodajal plin. Slisal sem da v taki ulici, celo pripravijo dirko dveh motoristov, v stilu kdo-bo-prvi-na-drugem-koncu-ulice (zal sem pozabil izraz za to - pomoc... d.v.). Zna biti precej nevarno, zato se ne sekiram, da sem to zamudil. Z Madzarom Csabo in s kolegi od belgijskega cimra Barta, smo se raje umaknili na trg, kjer je bila open-air zurka in se tam zabavali ob house-u in spanski glasbi, ki je nismo poznali. Mi je bilo kar malce zabavno gledati bikerje, ki plesejo na house. Na moto zborih pri nas, se ponavadi raje zibljejo ob zvokih skupin Deep Purple in podobno.

Prenatrpan vlak do vasice Cheste

Moootorji, moootorji, moooootoooorji.... (Divlje Jagode:)

Spet pozerska

Tokrat tudi filmcki, upam da dela. Ce ne dela si instaliraje flash oz. pocakajte da ugotovim kako popraviti. Kvaliteta ni ravno dobra, ker mi moj Canon pri slabi svetlobi zelo slabo ostri.

Nimam pojma, zakaj je to dalo tako narazen (Hvala blogger!)

Peñagolosa 1813m

2007-10-30T22:20:00.000+01:00

Ker sem prejsnic, malce prevec besedicil, sem se odlocil, da stvar malce uravnotezim in objavim malce vec fotk, brez odvecnih besed. Zato le na kratko. V petek zvecer smo prispeli v ta samostan (1300 m), ki je spodaj na sliki, cca: 2,5 h voznje iz Valencije proti severu. Tam smo imeli kratko zabavo, napol prebedeli mrzlo noc in se zjutraj okoli desetih odpavili proti vrhu Peñagalose. Na vrhu je celo rahlo snezilo. Vzpon ni bil zahteven, vendar smo se nazaj vrnili po drugi precej daljsi poti, tako da smo vse skupaj hodili okoli 6 ur. Pot nazaj mi je bila precej bolj zanimiva kot sam vzpon, saj je bila pokrajna zelo slikovita, okrasena z zapuscenimi hisicami, ponekod celo gorskimi vasicam in je bila nekako podobna tisti moji predstavi o stari Spaniji, kot sem si jo naslikal, ko sem bral romane, ki se tu dogajajo. Res je bilo lepo.

"nas" samostan

Manu chao all night long...

Sosolec Tobias in Radka

Cofki, ki so nas spremljali na poti.

Lacni Tine

Gasilska

Zapuscene hiske...

...

...redke med njimi pa so tudi obnovljene in preurejene v vikende

pocitek ob slapu

Nekaksna specialiteta...konjak s sladkorjem, ki se nato spremeni v karamelo...zelo okusno

V soboto zvecer je prisel v hribe tudi Igor in naslednij dan sem se pridruzil, njemu in njegovima prijateljema (Alex in Petra) pri nedeljskemu izletu. Sli smo se bolj severno v staro mesto Peñíscola, kjer se vedno stoji, pod UNESCO-vo zascito, grad, ki so ga daljnega leta "nimampojmakdaj" postavili muslimani in ga je leta 1233 osvojil, ze enkrat omenjeni, Jaime 1, ki ga je pozneje zaupal vitezom templarjem. V njem je zivel tudi papez Benedikt XIII. vec o tem

ena pozerska (Igor, Petra, Tine)

hisice, se vedno dajejo vtis, arabskega mesta

Hribci

2007-10-25T16:34:00.000+02:00

En lep kratek pozdrav! Zdaj nimam prav dosti casa, saj vam spet pisem od vaj. Danes se ucimo uporabo Photoshopa. Dobro je, ker ta program poznam ze precej dobro in nimam vecjih tezav s sledenjem.

Vceraj se je k nam vselil se tretji cimer, Belgijec. Kot za dobrodoslico, sem ga povabil da gre zvecer z nami ven. Ko sva proti jutru vracala domov, je precej padal dez, imela pa sva samo en slab deznik. Tako da sva na koncu sklenila, da se nima smisla trudit, ker bi bila tako ali tako mokra. Zato sva zaprla deznik in se pognala v dir cez pol Valencije. Dobra jutranja telovadba. Zato sem danes prisel na faks kar v tekaskih copatih, ker so drugi copati se vedno mokri, kar je malce smeseno za videt. Ampak raje to kot mokre noge. Se strinjate?

Ok, tolo kar je bilo napisano zgoraj sem pisal ze vceraj pa potem nisem utegnil koncati.

No danes imam spet na nogah moje suhe lepe DC shoes in nisem vec tako smesen.

Ta teden, sem imel tudi prvi nesporazum z mojim cimrom-lastnikom, saj se je obnasal malce prevec sefovsko. Zato sem ze resno razmisljal da bi si poiskal, kljub res ugodni ceni in super odnosom z ostalimi, novo stanovanje brez lastnikov v njem. Naredili smo vrsti red za ciscenje in fant je mislil, da bi jaz zacel s ciscenjem in naj bi sam pocistil celo stanovanje, ki ni bilo scisceno ze vsaj tri mesece. Nisem se ravno strinjal, zato je prislo da krajsega prepira, ampak ocitno koristnega, saj je sedaj ze dva dni precej prijazen z menoj. Bomo videli kako bo naprej.

Novica dneva je da grem cez vikend v hribe, zato ne bom aktiven nic. Dosegliv bom, ce bo nujno le na tel. st. ki sem jo napisal zadnjic (ce bo signal signaliral). Tukaj na nasem kamusu imamo eno planinsko drustvo, ki od casa do casa organizirajo pohode. To drustvo je zelo prostovoljne narave in je vse organizirano bolj po domace. Placali bomo samo za stroske bencina, ki si jih bomo razdelili in hrano in pijaco, ki jo vzame vsak zase. Tako da bom dva dni prezivel samo ob sendvicih in rio-mare (no tudi kaj hujsega smo ze dali skozi, kajneda tovarisija:). Spali bomo v enem samostanu (nekje v hribih) na tleh, tako da si moram danes nabaviti se armafleks, spalko mi bo pa posodil frisni cimer Bart. Za to zadevo sem zvedel od sosolca Tobiasa, ki me je povabil na ta sestanek. Na leto organizirajo okoli 10 pohodov; letos poleti so se odpravili tudi v nase slovenske gore in okoli po Sloveniji, in prav cuden obutek je bilo gledati na predstavitvi diapozitive o Sloveniji (Bled, Bohinj, Ljubljana, Koper), in sedeti tam sredi Valencije. (Ali je ze prezgodaj za domotozje?:)

Kakorkoli, veselim se odhoda iz mesta za par dni, mi hribci pac ne moremo iz svoje koze (prosim nujno beri kot z s stresico:)

No se rezultati ankete na kratko. Nekje sem pobral ta stavek: "Statistike pravijo da je 73% statistik napacnih", ki se mi je zdel dovolj smesen in paradoksalen, da ga dam v anketo, ampak ocitno fora tu ni izpadla tako, kot sem si predtavljal da bo. Nic zato. Imam pa zdaj za vas anketo, ki je vsekakor bolj aktualna in tudi rezultati bodo koristnejsi.

O sit! Ta post je cisto predolg. Se nekaj: vceraj sem dobil prvo razglednico v moje stanovaje in to direkt z Korzike. Zdaj se pa res pocutim kot da je Valencija moj drugi dom:))hehe (ne se). Hvala za kartico ata in mama.

Feste!

2007-10-22T20:19:00.000+02:00

Ce vam je slucajno ime na A oz. M in ste poleg tega se moji starsi, morate nemudoma prenahati brati in kliknite tu. Ce ste nervozni prtisnite tu, ce pa vas zanima kaj se mi dogaja tu v Valenciji, pa lahko nadaljujete z branjem. Ok malo heca, pravzprav ni nic posebnega, le da je bil prejsni teden bolj v znamenju fest in nisem preprican, da bi to veselilo moje starse. Spoznal sem par studentov, ki so bili slucajno povabljeni na en rojstni dan in so me povabli zraven, oz. so sami organizirali kaksno privatno zabavo. Moram reci, da so mi te privatne zabave, ze od nekdaj najbolj pri srcu. Tukaj pa sploh, veliko ljudi z razlicnih drzav, so najbolj poceni, poleg tega pa lahko, na zabaven nacin malce treniram mojo, se vedno precej precej polomljeno spanscino. Zascitni znak vseh zabav tukaj je da se zacnejo zelo pozno, najprej okoli 23:00 in se ponavadi tudi koncajo precej pozno:) Slikc na zalost nimam, saj mojega S1 ne nosim s seboj, bom pa poiskusil dobiti kaj od drugih in jih prilimati na blog. Ce vas zanima seveda...

Drugace je tu vse po starem in sem se ze kar ustalil. Moj cimer Jeremy me je potegnil v eno klapco basketasev, ki kar redno igrajo na enem javnem igriscu, tako da sem v soboto ze igral basket. Igrisce je super, vendar kos ni pa za nikamor, tabla je narejena iz plocevine, obroc pa sploh ne meji postrani, tako kot na igriscu Pr' Far (ne vem kaj si mislijo:), zato sem imel od zacetka precej problemov. No tudi kvaliteta igre je precej pod nivojem prfarske.

Tudi vceraj smo imeli sportni dan, saj sem se pridruzil, cimroma od slovenca Tomota (Caba in Stefan) ki smo si skupaj ogledali zadnjo dirko formule ena. Nato pa nam je Tomo skuhal odlicno pasto z morskimi sadezi. Mimogrede, telecje meso in puran je tu precej drazje kot doma, tako da se veliko bolj splaca jesti morsko hrano.

Caba in Tomo pri njih na vecerji

Se nekaj: od danes naprej moj sanjski avto ni vec Fiat 127, ampak Seat Fura L, :)

Poplav..............NI! (se)

2007-10-18T15:48:00.000+02:00

Ja, vsem tistim, ki cakate kdaj me bo zalilo, naj povem da poplav tu zaenkrat se ni. Ok mogoce sem in tja poplavi kaksno garazo, ampak hujse sile ni. (vsaj da bi jaz vedel ne). Sem pa govoril po netu z eno Slovenko, ki je v Gandiji, 60 km juzno od Valencije in je rekla, da je tam kar zalito, nahujse pa naj bi bilo v Alicanteju (se juzneje). Po TV sem videl, da je precej razdejano, tudi na Malorci, ki jo je oplazil en tornado. Danes tudi tu lije ze cel dan, in se sploh ne cudim zakaj pride do poplav. Saj so nekatere ulice ze precej zalite po samo 10 urah dezja. Ocitno so tukaj padavine preredke, da bi uredili odtoke malo bolje. Tudi strehe redno puscajo. Najveckrat pac podstavijo eno kanglo in je problem resen:)

>>Hehe.Ravno v trenutku ko tole pisem, je v nas razred priletela ena sinicka in sedaj sedi na oknu nad mojo glavo. Vsake toliko casa poleti po razredu, ven pa na zalost ne zna. Tako da bo morala pocakati na odmor, ki bo prav kmalu. Zdaj imam vaje iz programa 3dmax, in mi je zal da ne zastopim vec, ker me stvar zanima, pa se program je samo v spanscin.No pocasi bom ze.<<

Drugace tukaj vse po starem. Vceraj smo ze pisali en mini test pri predmetu Organizational Behaviour, in ni bili prav tezko. To je edini angleski predmet, ki ga imam. Najbolj sem uzival v torek pri premetu Arquitectura Industrial, saj je profesor predaval tako hitro in v enem posebnem dialektu, da sem mislil da predava v jeziku Valenciano. Ko sem to omenil enemu izmed kolegov, se je samo smejal. No tudi drugace je predmed precej dolgocasen, tako da ga bom prisparal za kdaj drugic:) Na sreco sem na zacetku izbral nekaj predmetov vec, prav zaradi takih situaciji. Drugi predmeti so kar zanimivi, predvsem pa je fajn to, da nimajo kaksnih dodatnih prakticnih vaj, ki bi mi po nepotrebnem kradle cas.

Imam tudi nov bicikel, ki mi ga je za 30 eur, zrihtal slovenec Tomo (hvala Tomo) od lastnice njegovega stanovanja in je v preteklosti ze bil last nekega Erasmovca. Ta je precej boljsi kot prvi, zato sem mu danes kupil se eno "tapravo" verigo, ki se je v Lj. zelo obnesla. Bomo videli ce bom tokrat imel kaj vec srece:)

Imam tudi spansko stevilko, ki je se nisem uspel objaviti, ce bo slucajno kaj nujnega, saj tukaj uporabljam samo to: 0034 693-477-558

Za konec pa se nekaj fotk od danes, ko sem vedril na poti na faks.

Easy come, easy go...

2007-10-14T19:45:00.000+02:00

Vceraj ponoci je mojega Globetrotterja vzela noc, kljub temu, da sem uposteval zlato pravilo, da mora biti veriga drazja od kolesa. Bicikel je bil res grd (poglejte post nizje) in veriga je bila res mocna, zato sem bil preprican, da bo zdrzal do konca mojega bivanja v Valenciji, ampak ocitno so tatovi koles tukaj bolje pripravljeni kot v Ljubljani. Verjetno drzi tudi to, da sem bil ob nepravem casu na nepravem mestu, saj je bil, v blizini kjer smo bili, danes zjutraj boljsak in faloti to noc pridno nabirajo stvari, da jih potem zjutraj prodajo. Tako sem postavil nov rekord, ki ga bom (upam) tezko izboljsal, saj sem imel bicikel manj kot teden dni. To se je zgodilo ko sva bila z Igorjem na obisku pri enem Slovencu in Madzaru. Kasneje je prisel se cetrti slovenec (kaksno naklucje:) in skupaj smo sli preveriti kako se mladi zabavajo tukaj. Stvar je kar zanimiva. Mogoce se ne veste; tukaj je pitje na javnih mestih prepovedano, ampak policija za nekatere predele naredi izjemo in tam ne tezi, da malce pohladijo razgrete studentske glave. Tak plac je tukaj v Valenciji veliko parkirisce za fakulteto, zato veliko mladih pride tja z avomobili, muziko in seveda pijaco, kjer se zabavajo dokler ne gredo v klube. Ponavadi zelo pozno, okoli dveh, treh. Moram reci, da smo se imeli prav fajn, ceprav me je sem in tja malce pogrelo zaradi izgubljenega bicikla, vendar sem slabe misli poiskusal pregnati s Smolarjevim komadom:

Skoda casa je da bi se zivciral, brezveze je da bi obupval,

s slabo voljo ne bos nc profitiral, raje reci: easy come, easy go...

Vceraj sem bil tudi prvic na plazi, vendar sem prisel malce prepozno, tako da nisem ujel kaj dosti sonca. Zato pa sem ujel v objektiv par palmic, par ladjic in ..emm... par valov za Okskarja:)

Ja se na kratko o poplavah, ki jih je omenila sestricna Mija: V cetrtek ponoci je tukaj res mocno padal dez in drugi dan sem sele po televiziji videl da so bile v Valenciji poplave. Ampak mislim da ni bilo hujsega. Verjetno je zalilo samo kaksno ulico s slabimi odtoki in par garaz. V glavnem; sam se nisem pocutil ogrozenega, pa tudi bolnice Franje nimajo tukaj, da bi jo odplaknilo.

Fiesta del Valencia

2007-10-10T19:35:00.000+02:00

Sedaj pa prosim podmazite kolescke na miski ker tale post bo res dolg. Ne se bat. Ne bom prevec, ukladal, tokrat bom dal prednost fotkam, saj sem v prejsnih dveh postih malce skrtaril z njimi.

Sedaj sem komaj dobro prisel iz faksa. Danes smo imeli od 16-20, predmet; Tehnike za predstavitev idustrijskega dizajna. Ucili smo se uporabljati 3d max6. Profesorja nisem razumel skoraj nic, saj so bile vaje v spanscini, vendar sem na koncu vseeno vedel kaj hoce od mene. Se sreca, da poznam vsaj osnove teh 3d modelirnikov, drugace bi verjetno usel od tam:)

V torek je bil najvecji praznik Obcine Valencija. Na ta dan domacini praznujejo osvoboditev Valencije iz rok muslimanov in prikljucitev k kraljevini Aragon. Bitko je vodil Jaime I de Aragón, leta 1238, ki je med drugim postal tudi kralj dezele Aragon.

Ta dan je dela prost dan. Pri Patriciji, prijateljici od Igorja, so imeli druzinsko kosilo in Patricija nas je vse povabila k njenim domov. Sprava se mi je zdelo malce cudno, saj se konec koncev tudi njo se ne poznam tako dobro, ampak kmalu sem na lastni kozi izkusil, da so Spanci res eni odprti ljudje. Bilo je pravo tradicionalno spansko kosilo, s predjedjo, glavno jedjo, sladico in se cim vmes, trajala pa je dobre dve uri in pol, tako da sem se na trenutke pocutil kot Iztok Mlakar v komadu Od Franca Franceskina god. Poiskusil sem valenciansko specialiteto; pecene paprike z bakalavom (pardon za slovnicne napake), prvic jedel skampe ter "fijare" (zlahta od jastogov) in lahko recem samo to, da sem na od casa do casa pozabil celo na domace zlikrofe:))) (Sam Mercury naj mi oprosti) Poleg tega pa sta nas patricijina sestra in njen fant povabila na hobotnico, ki jo baje Tomas, zelo dobro pripravi.

predjed

Partricija (tisto kar nalaga je ta val. specialiteta) in Bara (Cehinja)

glavna jed

Siti in veseli

Zvecer pa sva si z Igorjem sla ogledati se sprevod muslitov, ki odhajajo z Valencije. Zanimivo vendar s casom postane monotono. Ampak vseeno; bilo je fajn.

Muslimani odhajajo iz Valencije

Zerly22, samo zate:)

No in ker tako dolgo ze govorim o mojem stanovanju, pa od nikjer nobenih dokazov, verjamem da ste nekateri od vas ze malce sunmicavi, glede tega in si verjetno mislite, da spim pod kaksnim mostom.

Godofrodo Ros 13-10
46006 Valencia
España

moja soba - prvic

moja soba - drugic

Tudi vi ste tukaj:)

kuhinja

dnevna soba

In nazadnje, vednar nikakor ne najmanj pomembno. Moj novi bajk. Globetrotter, letnik 1996, 18 prestav (delujeta dve), grdo-oranzne barve. Izdelan v EU. Zic je nastavljen precej nizko, vendar trdno odlocen da tam ostane. Prepricala ga nista niti WD40 niti moja trda roka, tako da smo sklenili kompromis; do naslednjega servisa lahko ostane tam.

In se cisto za konec. Tinc se ena travca zate. Trening v dezju na nasem kampusu UPV

Komentarji............SO!

2007-10-08T14:29:00.000+02:00

No zdaj pa mislim, da sem koncno nastavil komentarje tako kot je treba. Po pravici povedano zadnje dni res nisem imel casa, da bi se spuscal v detaile, pa tudi neta se nimam v izobilju. Toda, pocasi se stvari umirjajo in kmalu se bom zacel tukaj tako dolgocasiti, da bom objavljal po dvakrat na dan. (itak:). Danes sem bil prvic na predavanjih (spanscina). Kjer sem v najslabsi skupini, ker sem se na on-line testu sredi lanskega leta slabo odrezal. Tako da sem, enkrat za spremembo, glavni na vasi, kar mi prav ugaja :) (jojoj, nobene ambicioznosti...) Danes smo se ucili stevilke:) Slik tudi danes ne bo, ker sem kabel pustil v stanovanju. Tako da lahko, naslednjic pricakujete slike, od mojega novega stanovanja in......presenecenje......mojega "novega" oranznega grdega starega bicikla, ki slisi na ime Globetrotter (tega si nisem sam izmislil). Kupil sem ga vceraj no boljsku za 25 eur. Danes mu moram se zaflikati gumo in nabaviti verigo, da me bo lahko povsod spremljal.

@Vsi: Se enkrat vsem hvala za komentarje. Je prav lepo dobiti en feedback iz moje rodne domovine, meni tako ljube. Zal casa da bi vam odgovoril ni bilo, toda v prihodnje bom bolj priden tudi sam.

@Mija: Zaenkrat ni potrebe, saj sem si nabavil kredit v predplacniskem Happy movilu za 60 eur, ter tako dobil eno bolj bogo nokijo ze 34 eur. (izkazalo se je, da je nokija, ki sem jo imel s seboj, zal zaklenjena). Hvala, ce bo kaj se bom ziher spomnil nate:)

@Matej: OK, upam da bodo komentarji zdaj delali. Statistiko mi pa vodi Google analitycs. (a je ta uredu ali je boljsi tvoj sitemeter?) Slike od Divjega jezera in Bele so res hude. (zdaj me sele domotozje daje:)

@Anita: doma nisem pozabil nicesar, vsaj zaenkrat. Mislim, da pa bom kmalu pogresal Janine in Fajfkove dobrote. Tako da verjetno, bo moral kdo priti sem prej kot je nacrtoval :):)

¡Muy bien!

2007-10-07T00:30:00.000+02:00

Prve dni, ko sem zbegan hodil okoli po Valenciji in po fakulteti si res nism mislil, da se bo vse tako lepo izslo. Priznam bil sem malce obupan in sem preklinjal dejstvo, da sem se zopet (kot ponavadi) premalo pripravil. Vendar to je mimo in stvari so se (kot ponavdi) uredile skoraj same od sebe. V petek sem se dokoncno vpisal, dobil kodo za uporabo interneta na faksu in tudi uradno postal Erasmus student. Sel sem pogledat tri stanovanja in vceraj zvecer dobil eno odaljeno 10 min s kolesom od fakultete in pet od centra, cena je 145 eur, imam svojo sobo in bom zivel z dvema fantoma, ki sta videti res skulirano in kul. Eden je Spanec, Jesus Martin, ki zna tudi anglesko, drugi pa je Francoz, Jerunio (zna biti da sem narobe napisal) ki zna tudi spansko. Danes sem si naredil duplikat kljucev in vplacal fianzo (kavcija, ki se je porabi za placilo zadnjega meseca) V glavnem, vceraj zvecer, potem ko sem si ogledal to stanovanje sem sel na zur, na katero me je povabil Igor (Igor Sirnik, pozna Markota in Majo Bitenc (mislim da so bili skupaj pri skavtih)) , Slovenec, ki je ze nekaj let nazaj, tukaj studiral kot erasmus student, in je v Lj. ze diplomiral, tukaj pozna precej ljudi in mi je res pri vsem zelo pomagal. Zacasno zivi pri eni Spanki, Bolivijcu (sori Janze, ti me kar poprav:) , in dvema Cehoma (fant+punca). Spanka, Patricia je bila 2004 erasmus student v Ljubljani in je cisto navdusena nad Slovenijo. Danes mi je, posodila kolo, in mi je po 500 m pocila guma. (Mrfi ce to beres, naj ti povem da je ta tvoj zakon res beden). Kakorkoli vsi so me zelo lepo sprejeli. Slik tokrat ni, ker mi povezava (fotkic-PC) iz neznanih razlogov ne dela. Jutri vstanem ze pred sedmo, ker grem na Boljsaka kupit kolo za male pare(upam). Vem da bo tezko konkuriral mojemu Crnemu vrancu iz Ljubljane ampak za pol leta bo ze. Hvala vsem za komentrje, moram povedati, da sem jih zaradi slabih nastavitev v Bloggerju opazil sele zdaj. In sem bil, priznam, malce razocaran, ker sem mislil da nisem dovolj zanimiv (smrk, smrk). Ampak, zdaj ko sem jih videl, lahko kmalu pricakujete novo objavo in to s FOTKAMI:)

Aja, sumnivkov na tej tipkovnic ne najdem nikjer, zato jih ni, ampak vam pa z lahkoto pritisnem kaksen ñ. Eno tipkovnico sem na faksu celo razstavil, ampak je bil trud zaman. (itak) Tudi za ostale napake se opravicujem, ampak to pisem res hitro in ne popravljam dosti, ker je to net na eure v hostlu in se mi mudi.

LP vsem in se pisemo in beremo:)

Italian job

2007-10-03T14:30:00.000+02:00

Ob pol dveh smo se vceraj odpravili proti letaliscu Benetke-Trevizo. Let je bil 18:15, "chek in" pa od 16:15 do 17:35. Racunali smo da bomo porabili 2,5 uri in imeli se nekaj casa se za kasno pijaco na letaliscu. Vse je slo gladko in po nacrtu, dokler nismo prisli do cestninske postaje 30 km pred Benetkami. Bil je hud zastoj in za 600 m do cestninske smo porabili pribljizno pol ure. No, ampak zal promet po cestninski postaji ni stekel, ampak se je se bolj zagustil tako da smo OBSTALI na mestu. Ko je bla ura ze 16:30, smo bili mi se vedno prakticno na istem mestu, moji upi da bom tistega dne videl Spanijo pa ze pokopani. Nakar se je na skrajnem desnem pasu naenkrat nekaj odprlo, in je ata Mirko zadnji cas spoznal, da se v Italiji pac moras obnasati kot italianski voznik, ce hoces kam pridet, zato je pritisnil na plin in malce poslalomiral med kamioni in ostalimi zaspanci in nas nekako spet spravil nazaj v tek. No kasneje se je se enkrat nekje rahlo zabilo, in da nam nebi bilo prevec dolgcas so znaki za Aeropuerto od casa do casa zginili tako da smo vsi mislili da smo zasli. Kakorkoli, na letalisce smo prisli ob 17:25, in ko sem sel cez varnostni pregled (z nahrbnikom na rameh) sem bil se vedno tako zmeden, da me je varnostnik samo pogledal in me vprasal ce sem prvic na avijonu:) (Hvala ata)

Cudezi se se dogajajo...

Nebo nad Girono

V Spaniji je slo vse brez problema. Ko sem cakal na bus v Barceloni za Valencijo, ki sem ga imel ob enih ponoci, me prisel pogledat se Jani, strojnik iz Slovenije, ki je bil nekaj casa tudi v nasem stuku v Rozni in prinesel eno litersko "mercator" pivo, ki sva ga med debato pocasi spila, nato pa sva degustirala se janine borovnicke - res so dobre. (teranov liker in fajfkov snopc je zal ostal doma zaradi pretezkega nahrbnika (ko bo kdo hodil tod okoli, naj se najprej ustavi se pri meni doma):)

Jaz in Jani na postaji v Barceloni

No, ko sem danes ob 6 zjutraj prisel v Valencijo, sem sel v rezerviran hostel in na veliko veselje ugotovil, da se lahko ze vselim. Ko sem se stusiral in malce naspal, sem se sel vpisat na faks, vednar sem bil na zalost za pol ure prepozen, tako da se bom jutri. Zdaj si grem nabavit spansko stevilko, potem pa na lov za stanovanjem. Moram povedati, da se ponovno pocutim kot poscani fazancek, in da bo potrebno nekaj casa da se postavim na noge kot se zagre:) Ampak to sem itak pricakoval. Vecina mladih tukaj govori anglesko "unpoco" tako, da se pol-pol ze nekako zmenimo. Drugace so pa res vsi prijazni in pripravljeni pomagat

Se spet oglasim, ko bom imel kaj casa do takrat pa LP vsem.

Pisanje bloga drugič!

2007-09-30T23:50:00.000+02:00

Ok, kot ste lahko sami opazili, tisti ki ste od časa do časa zašli na moj blog, se mi prvič preboj v blogersko sfero ni posrečil:) Na Polskem smo imeli zelo malo časa, poleg tega pa sem bil precej omejen z internetno povezavo. Če vas zanimajo vtisti s Poljske si jih lahko v sliki ogledate tu. No ker pa je stvar taka (kot verjetno že veste), da grem v torek za dlje časa v Španijo, sem se odločil da poskusim znova:) jeeee

Tudi tokrat vas prosim da imejte potrplenje, saj bom imel v štartu precej dela z iskanjem stanovanja, vpisom in podobnimi zadevami. Ampak vseeno lahko od časa do časa počekirate.

Vas pa prosim, da mi na mail pošiljate fotke od raznih akcij (ane Foto-Majsen) oz. Anita pridno uploadaj na picasaweb, da bom lahko opazoval, kako moj nečak raste. (lahko si tudi na glavo nalimaš mojo sliko in me opanašaš, da me ne bo pozabil;))heh (scena iz nanizanke Prijatelji)

Kakorkoli, mejte se in smo na vezi

Zakaj sem si ustvaril blog?

2007-06-30T00:18:00.000+02:00

Sprva se mi je zdela ideja o lastnem blogu brezveze, saj mi že tako primankuje časa in verjamem da če bi redno dnevno objavljal bi imel časa še manj. Toda ker ravno jutri odhajam za več dni na Poljsko in sem slučajno videl na Googlu oglas za brezplačni blog sem si rekel da ideja ni tako slaba. Saj si bom lahko nanj naložil slike od družine in prijateljev, če me slučajno zvije domotožje, poleg tega pa bom lahko na Poljskem objavljal slike od tam če bom že ravno imel to možnost in s tem razveseljeval vas:)

To je zgodba o nastanku mojega bloga. Opozarjam vas da ne pričakujete preveč od mene saj sem bolj len po naravi.

Lep pozdrav